"Če damo skupaj vseh 11 regij, brez Osrednjeslovenske regije, in naredimo izračun iz podatkov, ki so na voljo, je BDP izven Ljubljane manj kot 19.000 evrov, kar je preračunano manj kot 60 odstotkov," še nadaljuje dr. Marušič. Hipotetično, če bi takšno nesorazmerje obstajalo med dvema šolama v isti regiji in bi yučenci v eni šoli zaužili 2500 kalorij za obrok, v drugi pa 1500 kalorij, bi se najbrž 'zbudili' starši, novinarji in celo pristojno ministrstvo.

A glede stanja BDP-ja, "kakšnih velikih protestov, kljub tako veliki razliki, ni". "So pač mnenja, da so glavna mesta pač bolj razvita in da je to pač tako. Nekateri obljubljajo decentralizacijo, a to traja že leta in leta in po podatkih iz SURS-a iz leta 2008, se to ne spreminja. Že 13 let zapored je situacija več ali manj enaka," navaja dr. Marušič.

BDP pomeni razvitost in možnost dodatnega razvoja, kot pojasnjuje Marušič, pa se BDP računa: potrošnja prebivalstva + investicija + izvoz – uvoz. "Iz tega sledi, da je očitno v Ljubljanski regiji več investicij in da tam ljudje tudi več trošijo, če več trošijo očitno tudi imajo več sredstev za trošenje, kar niti ni nerazumljivo, glede na to da je večina državnih institucij lociranih tam," pojasnjuje.

A kot navaja dr. Marušič, se mu to ne zdi prav. Meni, da se neka skupnost oziroma država "ne more razvijati z vsem potencialom, če se ta potencial ne izrablja na celotnem ozemlju".

Trdi, da se da veliko narediti kar takoj: "Eno je na ravni Evropske unije, tam imamo poslance, ki lahko sprožijo predlog po drugačni razdelitvi Slovenije na dve kohezijski regiji. Zahodna regija obsega poleg Osrednjeslovenske tudi Obalno-kraško, Goriško in Gorenjsko. Začuda je druga najbolj razvita, Novomeška regija, v vzhodni regiji. Glede na podatke, ki sem jih navedel, je očitno, da bi Slovenija morala imeti dve regiji: ena je Ljubljana, druga pa je vse ostalo. Le tako bi lahko nerazvite regije potegnili iz nerazvitosti, s pomočjo evropskega kohezijskega denarja." 

Druga stvar pa so, tako dr. Marušič, domača proračunska sredstva. "Ta tok denarja je treba povečati iz Ljubljane ven. Samo na ta način lahko pričakujemo zmanjšanje teh razlik. Tipičen primer je znanost – več kot 90 odstotkov denarja ostane v Ljubljani. In ker je znanost tisto, kar je najtesneje povezano z velikimi dodanimi vrednostmi, je očitno, da karkoli bo šlo po istem toku naprej, bo pomenilo, da se bodo te razlike samo še povečevale," trdi dr. Marušič.

"Rekel bi samo, dajmo biti pozorni na situacijo okoli nas, na razmere okoli nas in poskusiti nesorazmerja spreminjati v sorazmerja," je zaključil.