Vrhovni sodniki so z zasedanjem, v katerem so odločali o zahtevi za varstvo zakonitosti, začeli v torek, vendar prvi dan odločitve še niso sprejeli. Zato so sejo nadaljevali danes.

Pet sodnikov, na čelu Masleša

V senatu je bilo pet sodnikov vrhovnega sodišča, predsedoval pa mu je predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Poleg njega so v senatu sedeli še sodnica poročevalka Vesna Žalik, Maja Tratnik, Marko Šorli in Damijan Florjančič.

Prvostopenjsko sodišče je junija lani predsednika SDS Janeza Janšo, brigadirja Toneta Krkoviča in prokurista Rotisa Ivana Črnkoviča obsodilo za kazniva dejanja, povezana z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov.

Vsi trije obsojeni podali zahtevo za varstvo zakonitosti

Višje sodišče je prvostopenjsko sodbo potrdilo konec aprila letos, s čimer je sodba postala pravnomočna. Janšo je sodišče obsodilo na dve leti zapora, Krkoviča in Črnkoviča pa na 22 mesecev. Vsi trije so zoper takšno odločitev podali zahtevo za varstvo zakonitosti, o katerih je senat vrhovnega sodišča odločil danes.

Če vrhovno sodišče ugotovi, da je zahteva utemeljena, izda sodbo, s katero ali spremeni pravnomočno odločbo ali v celoti oziroma delno razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča ter zadevo vrne v novo odločitev, ali pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona.

Pravico lahko iščejo tudi na ustavnem sodišču in na Evropskem sodišču za človekove pravice

Poleg zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovnem sodišču imajo obsojeni možnost pravico iskati tudi na ustavnem sodišču in na Evropskem sodišču za človekove pravice, če menijo, da gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Vsi trije so ves čas procesa vztrajali, da gre za politično motiviran proces in da niso krivi.

V odboru 2014 zaskrbljeni in zgroženi

Odbor 2014, ki je bil ob odhodu Janše v zapor ustanovljen z namenom zaščite njegovih človekovih pravic, je sicer v današnjem sporočilu za javnost zapisal, da so v preteklih mesecih vrhovnemu sodišču posredovali več pozivov in pisem v zvezi z odločanjem v zadevi Patria, nobeno od teh pisem pa ni dobilo odziva, kar da je zaskrbljujoče.

V odboru so tudi zgroženi, ker do zdaj vrhovno sodišče ni zmoglo toliko odgovornosti in profesionalnosti, da bi zaradi varovanja človekovih pravic in preprečitve nepopravljivih posledic morebitnega neupravičenega posega v osebno svobodo obsojenega Janeza Janše in drugih v tej zadevi odločilo o prekinitvi prestajanja kazni zapora do vsebinske odločitve o samih zahtevah za varstvo zakonitosti. Protestirajo tudi, ker "vrhovno sodišče in njegov predsednik nista bila sposobna zagotoviti videza nepristranskega odločanja".

Janša o deželi slučajev in ovac

Janša je sicer na družbenem omrežju Twitter zapisal: "Slučajno patria spet tik pred volitvami že šestič, pa še partijska komisija o odvzemu mandata na isti dan. Postali dežela slučajev in ovac."

Uradna odločitev o zahtevi za varstvo zakonitosti bo znano, ko jo bodo prejele stranke v postopku, torej predvidoma v mesecu dni.