Miklavčičeva je poudarila, da se je od leta 2000 število predpisov na njihovem področju povečalo za štirikrat, število inšpektorjev pa ostaja isto. So pa lani opravili 8000 nadzorov voda in izrekli za 1,4 milijona evrov kazni.

Lani so zaradi večjega števila prijav poostrili tudi nadzor nad neupravičenim zaračunavanjem vstopnin v kopalne vode. Omenjeno zaračunavanje predstavlja kršitev zakona o varstvu okolja. Zaradi teh kršitev so izdali šest odločb. Pet od njih se je pritožilo, do danes pa so bile rešene tri pritožbe, ki so bile vse zavrnjene.

Ker so po izreku inšpekcijske odločbe vsi prenehali z zaračunavanjem vstopnin, so jim izrekli le opomin, in ne denarnih kazni, ki sicer za pravno osebo znašajo od 4000 do 125.000 evrov. V kolikor pa bodo isti kršitelji ponovno začeli zaračunavati vstopnino, jim bo inšpektor izrekel tudi denarno kazen.

Slovenija premore uradno 48 kopalnih voda, od tega 18 naravnih kopališč, kjer je prisoten reševalec in je dostop do vode urejen, in 30 kopalnih območji, kjer se kopamo na lastno odgovornost. Na vseh teh lokacijah Agencija RS za okolje (Arso) spremlja kakovost voda in med kopalno sezono izvaja vzorčenje vsakih 14 dni.

Lani neskladnih kopalnih voda v Sloveniji ni bilo, vse so torej izpolnjevale minimalne zahteve. Obvezne zahteve kakovosti je izpolnjevalo 36 odstotkov kopalnih voda, priporočene pa 63 odstotkov.

Po skladnosti z obvezujočimi zahtevami se med državami članicami EU uvrščamo v zgodnji del, na morju pa se po teh zahtevah uvrščamo v vrh EU. Kot primer so navedli tudi Belgijo, kjer lani 20 odstotkov voda ni bilo skladnih z zahtevami.

Več iz rubrike Morje:

Začel se je letošnji izbor "naj kopališča"

Usklajenost na morju dobila tudi formalni okvir

Postanite član raziskovalne ekipe Morigenosa!