Zagovorniki Svobodnega tržaškega ozemlja pojasnjujejo: "To, da Italija od leta 1947 upravlja s Svobodnim tržaškim ozemljem, ne pomeni, da je to tudi njihovo ozemlje." Svarilo so vložili v uradu generalnega tožilca v Trstu in na ministrstvu za pravosodje. Zakoni italijanske države na tržaškem niso pravnomočni, je takrat povedal Roberto Giurastante, ki je sicer tudi znan borec proti plinskim terminalom.

Igor Aigor, član gibanja, nam je razložil, za kaj se borijo: "Mirovna pogodba je še vedno v veljavi, saj sta Osimske sporazume podpisali tako Italija kot Jugoslavija, ne pa tudi OZN, pod jurisdikcijo katere dejansko spada to ozemlje. Še sedaj najdemo v raznih dokumentih, kot je, recimo, seznam Mednarodne trgovinske organizacije WTO, navedeno STO kot davčno oazo, prav tako ima poseben status tudi Svobodno Tržaško pristanišče, nad katerim Italija ne bi smela izvajati nadzora, prav tako ne bi smela pobirati davkov. Kar je zanimivo, je tudi to, da pokrajinski poslanci v Tržaški pokrajini niso izvoljeni po italijanskem zakonu, ampak po uradnih listinah STO-ja."

Aktivisti so pripravljeni iti do konca glede tega vprašanja. Obrnili se bodo na različne inštitucije, od Evropskega parlamenta do evropskega sodišča. "Na volitve v Italiji ne gremo, oziroma bomo na voliščih le izrazili svojo voljo. Zahtevali bomo, naj se naredi zapisnik, da nočemo voliti, ker država Italija dejansko ne bi smela imeti oblasti nad tem kosom ozemlja. Če bi imeli ponovno delujoče tržaško ozemlje, bi to rešilo tudi krizo, v kateri smo se znašli. Ne le glede davkov, to bi pomenilo tudi 50.000 novih delovnih mest, povezanih s pristaniško dejavnostjo in trgovino," nam je še razložil Aigor. Svoj položaj primerjajo z izbrisanimi v Sloveniji. 

Konec meseca naj bi začeli tržaški podjetniki s prvo razpravo glede tovrstne tematike. 25. januarja bo v Miljah Zveza svobodnih podjetnikov tržaškega ozemlja spregovorila o gospodarskem zagonu v tržaški regiji, pomanjkanju ekonomske strategije in davkih, ki dušijo gospodarstvo.

Sorodne vsebine:

Slovar, težak 150.000 evrov

Srednja tehniška šola v znamenju starodobnikov 

Luka Juri: Muzej odpiramo kot družabni prostor