Vodni viri ne smejo v zasebno last!

V sklopu privatizacij in prodaje javnih dobrin je v zadnjem času veliko slišati tudi o privatizaciji vodnih virov in komunalnih dobrin. Nekatere države so tovrstne postopke že speljale, izkazalo pa se je kot velika "brca v temo". Pritiski prihajajo tudi v Evropo, najhujši so v državah, ki se srečujejo s hudimi gospodarskimi in finančnimi težavami. Sindikat Rižanskega vodovoda Koper je tako pristopil k mednarodni akciji proti privatizaciji vodnih virov.

"Vsi državljani potrebujemo čisto pitno vodo in kakovostno komunalno ureditev. Evropska državljanska pobuda je orodje, s katero želimo doseči, da Evropska komisija spremeni svoj način razmišljanja tako, da svojo osredotočenost na tržni pristop prenese na pristop, ki je osredotočen na pravice, s poudarkom na javnih storitvah. Cilj je doseči univerzalni (globalni) dostop do vode in komunalne ureditve ter zavarovati omejene javne vodne vire za prihodnje generacije," piše v uvodu peticije.

Trenutno so namreč vodni viri v privatni lasti ponekod na Bližnjem vzhodu, v Indiji, Afriki in v ZDA. Razmere so sicer različne, a nikjer rožnate. Če po eni strani zaradi divjega kapitala lokalno prebivalstvo ne more do vode, je npr. ta v ZDA bistveno dražja kot pri nas. "Voda pa je javno dobro, do katere moramo dostopati vsi. Je še veliko bolj pomembna kot nafta ali ostale dobrine. V tej smeri je privatizacija za trženje te najpomembnejše dobrine vsekakor nedopustna," je za Regional povedal Gregor Valentič iz sindikata RVK. Da kapital želi poseči po vodi tudi na evropskih tleh, kar je bilo še nekaj let nazaj nepredstavljivo, je razvidno tudi iz pritiskov finančnih inštitucij na države, kjer kriza najbolj klesti. Tako slavna "trojka" zahteva od držav PIIGS (Portugalska, Italija, Irska, Grčija in Španija), naj začnejo postopke, ki bi peljali v privatizacijo vodnih virov. To je celo eden od pogojev za prejem mednarodne finančne pomoči.

Izvir Rižane v poletnih mesecih, ko vode primanjkuje

"Vemo, da tudi Slovenija ni v rožnatem stanju in lahko se zgodi, da bomo tudi mi morali prostiti za pomoč. Zato smo preventivno ukrepali. V javnost želimo spraviti peticijo proti privatizaciji vodnih virov in javne komunalne infrastrukture, saj je boljše delovati preventivno," je še pojasnil Valentič. "Korporativni lobiji že desetletja vodijo kampanje za privatizacijo vsega, kar se da privatizirati, vključno z vodo. Njihovo opravičilo je bilo vedno, da bo privatizacija pripeljala do bolj kvalitetnih storitev za nižjo ceno. V primerih naravnih monopolov se je v praksi vedno izkazalo popolnoma nasprotno. Tako zdaj ciljajo na javne službe bankrotiranih državah in to utemeljujejo s tem, da je privatizacija (po smešno nizkih cenah) potrebna, ker v naprotnem primeru vlada ne bo imela denarja za plače in pokojnine," piše v peticiji, do katere lahko dostopate s klikom na to povezavo.

Gre za državljansko pobudo, ki podpise zbira pod geslom "Voda in komunalna ureditev sta človekova pravica! Voda je javna dobrina in ne blago". Sindikat RVK se je tako pridružil akciji EPSU (Evropska zveza sindikatov javnih uslužbencev), ki združuje tudi zaposlene v nekaterih komunalnih dejavnostih, predvsem pa zaposlene v vodnogospodarskih podjetjih in podjetjih za komunalno ureditev, katere član je tudi Sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije. S pobudo želijo skupno zbrati milijon podpisov podpore v 27 državah članicah.

Več iz rubrike Pod lupo:

Nove zastrupitve psov na Obali!

Katera podjetja si jih še lahko privoščijo?

Izvir Rižane kar "bruha" vodo

Karlo |  19 .12. 2012 ob  19: 18
Nadaljevnje: Kot vemo, je Veolia danes naslednica bivšega Slavnika, gre pa prav za francosko multinacionalko, ki na račun privatizacije vodnih virov, predvsem v državah v razvoju, kuje mastne dobičke. Ker je že domača na našem trgu, menim, da bi se kot prva zanimala za prevzem RVK. To se ne sme zgoditi!
Kogar zanima več o tej temi, naj si pogleda odličen dokumentarec Modro Zlato, Svetovne vojne za vodo ( http://www.imdb.com/title/tt1137439/ ), na dogodkih iz Cochabambe pa temelji tudi film o Jamesu Bondu, Quantum of Solace iz leta 2008.

Moderator: Prosim izbrišite prejšnji komentar in to spročilo za vas! Od tam kjer se je nahajal znak za "and" je zbrisalo besedilo, ki sem ga napisal!
Karlo |  19 .12. 2012 ob  19: 13
Nadaljevanje: Kot vemo, je Veolia danes naslednjica bivših Slavnika in I
Karlo |  19 .12. 2012 ob  19: 10
-1
Problem je res mnogo bolj pereč, kot pa se o njem govori! Na svetu na tem področju prednačijo podjetja: francoska Suez in Veolia, švicarski Nestlé in ameriški Bechtel, ki s privatiziranjem področij, ki so spadala pod javne finance (komunala, vodovod, javni prevoz) služijo mastne denarce, kot po pravilu pa cene takoj narastejo, kakovost storitve pa se znižajo v istem trenutku, ko eno od teh podjetij privatizira eno od javnih dobrin. Najbolj znan je primer iz bolivijskega mesta Cochabambe iz leta 2000, ko je prav pod pritiskom mednarodne skupnosti (IMF in World Bank) tamkajšnja vlada v zameno za mednarodno pomoč privatizirala vodovodno omrežje (sodelovanje Bechtela in Sueza), ki so ga v velikem delu zgradili prebivalci sami. Skorumpirani uradniki so šli celo tako daleč, da so prepovedali zbiranje deževnice, torej PRIVATIZIRALI DEŽ! Sledili so množični protesti na ulicah Cochabambe, ki so terjali eno uradno smrtno žrtev, po tem ko je posredovala vojska. Politika je morala popustiti, multinacionalki pa sta bili izgnani iz države. Kot vemo, je Veolia danes naslednjica bivših Slavnika in I