Splimbergo je za STA povedal, da mora Slovenija na srednji rok za stabilizacijo naraščajočega javnega dolga in pomiritev finančnih trgov uravnotežiti javne finance.

A v luči trenutnih razmer in velikega odstopanja dejanskega gibanja slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) od potencialne gospodarske rasti v IMF ocenjujejo, da bi bil postopen pristop k stabilizaciji javnih financ ustreznejši.

Po Spilimbergovih besedah bi bilo tako za Slovenijo primerno, da bi v prihodnjem obdobju javnofinančni primanjkljaj letno znižala za okoli en odstotek BDP in pri tem zagotovila polno delovanje t.i. avtomatičnih stabilizatorjev. Gre za socialne transferje in povišane odhodke, ki jih sprožijo slabe gospodarske razmere (npr. nadomestila za brezposelne, socialne pomoči).

"Javnofinančni paket, ki ga predlagajo slovenske oblasti, to presega in bo predstavljal občutno zavoro za že tako šibko gospodarsko dejavnost," je ocenil Spilimbergo.

S tem se je odzval na predlagane ukrepe iz vladnega programa stabilnosti, ki predvidevajo ukrepe na prihodkovni in odhodkovni strani, pri čemer sta najbolj odmevna ukrepa dvig davka na dodano vrednost in dogovor s sindikati glede zmanjšanja mase plač v javnem sektorju.