Pogovora pred četrtkovim dnevom Evrope, ki sta ga pripravila Slovensko panevropsko gibanje in SAZU, se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Kot je poudaril, si prizadeva, da bi Slovenci ostali znotraj evropskega kulturnega, političnega, gospodarskega in varnostnega prostora. "To naše suverenosti ne ogroža, to jo omogoča," meni.
"Vključenost v evropski prostor ne ogroža suverenosti"
Kot je v svojem nagovoru dejal Pahor, je Evropa krizo dočakala popolnoma nepripravljena, tako se sedaj ukvarja parcialno z institucionalnimi rešitvami, ki se kažejo kot nujni ukrepi, da kot skupnost ne bi razpadla v času krize. A ob tem je vsem jasno, da bo morala Evropa odgovoriti, "stoji Evropa pred zelo pomembnim izzivom, ko bo morala odgovoriti, koliko te različnosti, ki nas utemeljuje kot samobitne narode in tudi države, smo pripravljeni žrtvovati, da bi lahko ustvarili več prostora za potrebno enotnost, ki bi nam omogočala, da lažje delujemo v skupno korist," je poudaril.
Po njegovih besedah se lahko zgodi, da bomo tako kot drugi narodi tudi Slovenci postavljeni pred vprašanje, ali bomo žrtvovali pomemben del svojih suverenosti za to, da bomo lažje in uspešneje reševali slovenske probleme, ki so hkrati tudi problemi drugih, ali pa bomo rekli, da to ogroža našo istovetnost in bomo izstopili.
Kot meni, moramo biti na to odločitev pripravljeni. O tem, ali bomo ostali v EU, bomo sicer formalno odločali po koncu konvencije, ko bo pripravljena ustava, "o tem, ali bomo lahko odločali suvereno, pa odločamo danes," je poudaril. Po njegovih besedah se moramo tako danes zavzeti za odločitve, ki so tudi težke. Časa imamo, kot pravi, do poletja.
Da se Slovenija skupaj z EU nahaja v nezavidljivem položaju, je dejal tudi predsednik Slovenskega panevropskega gibanja Laris Gaiser. Po njegovem prepričanju je rešitev v močnejši in tesnejši uniji. Kot poudarja, se morata EU in še posebej evro območje začeti zavedati, da morata začeti dihati z lastnimi pljuči in se znebiti bremena preteklosti. Slovenija lahko po njegovih besedah k temu pripomore tudi tako, da okrepi bančni sektor in vzpostavi kredibilno državo. Najpomembnejše pa bi bilo, da iz svoje posebnosti naredimo nekaj edinstvenega, je dejal.
Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) Jože Trontelj pa je poudaril pomen etičnih vrednot in drugih vrednost, za katere se zavzema današnja Evropa, kot so zagotavljanje miru, skrb za naravo, temeljne človekove pravice in odpravljanje revščine. Kot poudarja Trontelj, Evropa želi poslušati neodvisni glas znanosti in to je lahko skupaj s pomembnostjo etičnih vrednot prednost evropske civilizacije.
Profesor z Univerze na Primorskem Milan Bufon meni, da je kriza ponudila odkritje, da same države krizi niso kos in da morajo delati skupaj, da potrebujejo eno pravo evropsko banko, skupno fiskalno politiko in integracijo.
Po mnenju Petra Štiha iz SAZU se mora prihodnost Evrope opreti na dediščino, zaradi katere je Evropa že od antike "svet izjemnega bogastva". Tudi Slovenija je po njegovih besedah prepletena s preostalo Evropo, saj smo umetnostne sloge, knjige, romanja, praznovanja cerkvenih praznikov, nove agrarne tehnike in še mnogo več prevzemali iz Evrope in z njo delili. "Naša zgodovina je odličen izraz evropskosti Slovencev," meni.
Sorodne vsebine:
igor |
10 .05. 2013 ob 17: 09
0
Človek, kateri veliko govori v prazno.