V skladu z zakonom o davku na finančne storitve, ki ga je vlada državnemu zboru v sprejem predlagala z namenom zagotovitve dodatnih proračunskih prihodkov, bo treba za nadomestila oz. provizije, ki jih finančne ustanove prejmejo kot plačilo v zvezi z opravljeno finančno storitvijo, plačevati davek v višini 6,5 odstotka.

Davek bo treba plačati tudi na dajanje posojil, izdajanje jamstev, transakcije v zvezi z gotovino ter storitve zavarovalnih posrednikov in zastopnikov. Ne bo pa ta davek veljal za transakcije na borzi in upravljanje investicijskih skladov.

Finančni minister Janez Šušteršič je davek na finančne transakcije ob sprejemanju v DZ pojasnjeval z besedami, da so se v času finančne krize ne le v Sloveniji, pač pa tudi drugod po svetu, pojavile zahteve, da mora finančni sektor več prispevati k reševanju krize in javnofinančnim prihodkom.

Čeprav so davčni zavezanci banke in druge ustanove, ki v Sloveniji izvajajo finančne storitve, pa je bilo ob sprejemanju zakona slišati bojazni, da bodo morali novi davek na koncu plačevati potrošniki. Šušteršič odgovarja, da gre za razmeroma nizko stopnjo davka, zato ne pričakuje, da bo imel večje negativne posledice.

Več iz rubrike Gospodarstvo:

Decembra okrepitev kazalnika zaupanja potrošnikov

Skupina Luka Koper načrtuje prek 13 milijonov evrov dobička

Odziv: "Lastniki nas imajo vso pravico zamenjati"