Odzvala sta se na klic oskrbnika akvarija Valterja Žiže, ki mu za akvarij in tudi sicer kot poznavalcu morskega življa v Tržaškem zalivu prizadevni ribiči radi prinesejo kak zanimiv primerek rib, ki se znajde v njihovih mrežah. Čeprav take ribe do sedaj pri nas še ni bilo, so kmalu ugotovili, da gre za ribo napihovalko vrste Sphoeroides pachygaster. Dr. Lovrenc Lipej je ob njej povedal, da so napihovalke prvič v južnem Jadranu že našli pred več kot desetletjem, a do sedaj najvišje leta 2002 pri Puli. "Ta primerek je do sedaj najbolj severni dokaz za pojavljanje te vrste. Morje se segreva, temperature so vse višje, gre proti severu in zdaj je tudi tu," je povedal.

O presenetljivem pojavu napihovalk kot o novi vrsti strupenih rib v njihovem delu Jadrana so hrvaški mediji zadnja leta že poročali, novice pa so seveda še zlasti svarile o njihovi strupenosti. Vendar je kak večji preplah odveč, saj sama po sebi človeku v morju in na primer plavalcu ni nevarna. Strupena je le za uživanje, kljub temu pa je močno priljubljena na Japonskem med nekaterimi gurmani kot izredno iskana in zelo draga delikatesna specialiteta.

Jed imenujejo »fugu« in zaradi kake napake pri njeni pripravi tam vsake toliko časa po obdelavi, ki ne upošteva posebnega postopka, prihaja do smrtnih primerov. Njenemu strupu se lahko izognejo le z nadvse pazljivim načinom priprave, za katerega morajo imeti japonski kuharji poseben izpit.

Ob prvem pojavu napihovalke pri nas velja poudariti, da ne gre za tujerodno vrsto, ki bi utegnila povzročiti v našem morju kako naravno nevšečnost oziroma povzročiti zaskrbljenost zaradi rušenja njegovega ravnovesja. Temu na Morski biološki postaji namenjajo precej pozornosti in raziskav, sicer pa dr. Borut Mavrič o tujerodnih vrstah pri nas pravi, da se pojavljajo, a da jih je v severnem delu Tržaškega zaliva več. Pri nas smo jih že zabeležili 16, je pa znano, da se taka vrsta v novem okolju lažje uveljavi, če je morje opustošeno. Naše očitno še ni tako, saj bi bilo drugače tujerodnih vrst več.

"Vzrokov za prihod novih vrst rib v Jadransko morje je več, od splošne otoplitve morij, zaradi katere prihaja do tako imenovane tropikalizacije Jadrana, pa do invazije iz drugih morij," pravi Lipej.

Pri prvi naši napihovalki gre za navadno vrsto napihovalk, ki je bila vedno prisotna v Sredozemlju, še zlasti na njegovih južnih obalah, na primer ob Maroku in Alžiriji. Ribičem v poduk povejmo, da jo je težko zamenjati za kako drugo ribo. Živi na različnih globinah, prepoznavna je po vampu, če je prestrašena, se napihne ter postane velika kot kaka žoga. Ta vrsta, ki jo je ujel piranski ribič, zraste do velikosti 40 cm, največkrat pa so velike okoli 26 cm. Piranski so jih izmerili 36.

Sorodne novice:

Podeljena nagrada Piranesi 2012

Slovenija z nagrado vstopa na zemljevid sveta

RTV center Koper − Capodistria z videospotom proti znižanju prispevka