Alenko Aškerc Mikeln Pirančani poznajo kot dolgoletno ravnateljico piranske osnovne šole in nacionalno koordinatorko slovenske mreže Unescovih šol. V času njenega ravnateljevanja so morali pred dvajsetimi leti na vrat na nos ustanoviti begunsko šolo, saj so v Kopru od projekta odstopili zaradi množičnega upora tamkajšnjih staršev. Ravno zaradi posebnega odnosa, ki ga je šola razvijala z begunsko šolo, je bila kot prva v Sloveniji povabljena v Unescovo mrežo šol, katere naloga je načrtno vplivanje na mlade z namenom, da bi krepili znanje in pripravljenost za medsebojno sprejemanje kljub drugačnostim. Piranski šoli se je kasneje pridružilo še petnajst slovenskih šol in oblikovala se je prva mreža šol na nacionalni ravni.

"Morali smo biti resnično previdni, saj se je upor staršev razširil po celotni Obali. Bil je zelo zahteven projekt, zato sem še toliko bolj vesela, da nam je uspel. V okviru begunske šole smo nato izpeljali projekt, zaradi katerega smo bili povabljeni v mrežo Unescovih šol. Bistvo tega projekta je bilo v tem, da smo pet tednov v letu reševali čisto življenjske probleme domačega kraja z različnih vidikov, se povezali s strokovnjaki, krajani, starši in s tem vključili šolo v življenje mesta," je spomine na begunsko šolo strnila Mikelnova.

Tone Mikeln velja za pionirja Medobčinskega zavoda za spomeniško varstvo Piran, kamor so ga kot študenta napotili leta 1966. Tam je bil ravnatelj, kasneje namestnik ravnatelja in konservator. Pod njegovim strokovnim in organizacijskim vodstvom so stekle številne prenove in predstavitve kulturnih spomenikov v Piranu. Med najodmevnejše sodijo prenova mestnega obzidja, revitalizacija Tartinijevega trga, obnova Minoritskega samostana, opuščene cerkve sv. Donata in nazadnje Hotela Palace. Mikeln je bil aktiven tudi na družbeno-političnem področju, saj je bil štiri leta predsednik občinske skupščine in eno leto predsednik ter več let član izvršnega sveta občine.

"Vzpostavil je nekakšen spomeniško varstveni katekizem, zaradi katerega so obalni kraji bistveno bogatejši, kot bi bili sicer, saj so ohranili spomenike, ki ponazarjajo njihovo bogato kulturo in spodbujajo zavest o moči, nadarjenosti in znanju naših prednikov. Tone je nekakšen angel varuh kulturne dediščine," je njegove zasluge za regijo opisal Šuligoj.

Danes sta zakonca Mikeln tipična upokojenca, ki nimata nikoli dovolj časa, najraje pa ga preživljata v vlogi starih staršev.