Glavna planinska sezona se začenja ta konec tedna z Dnevom slovenskih planinskih doživetij na Krvavcu. Ob začetku sezone je letos v gorah bistveno manj snega kot lani, vendar nekatere planinske poti še vedno potekajo preko snežišč, je izpostavil inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Matjaž Šerkezi.

Opozoril je, da brez primerne obutve, derez in cepina lahko hitro pride do zdrsa, ki je najpogostejši vzrok smrti in poškodb v gorah. "Primerna obutev je alfa in omega planinstva," je poudaril in hkrati kot razloge nesreč navedel tudi neizkušenost, precenjevanje lastnih sposobnosti in nepripravljenost.

V gore po trenutnem navdihu

"Ljudje se v gore pogosto odpravljajo po trenutnem navdihu," je pojasnil in gornike pozval k spremljanju vremenskih razmer, prehodnosti poti in podatkov o odprtju koč. Trenutno je od 178 koč odprtih 159, ostale pa se bodo odprle do konca junija. Poleg tega je pomembno, da se gorniki na pot odpravijo še pred sončnim vzhodom, saj je popoldne večja nevarnost neviht.

S seboj je potrebno imeti ustrezno opremo in jo znati tudi uporabljati. V vsak nahrbtnik ne glede na turo sodijo alufolija ali velika črna vreča za smeti, ki še bolje zadržuje toploto okoli telesa, osebni komplet prve pomoči, čelna svetilka z rezervnimi baterijami, mobilni telefon s polno baterijo, beležka in svinčnik, sveče in vžigalice ter železna rezerva, kot je energijska ploščica.

Temperature se lahko zelo hitro spustijo

Bistvena so tudi topla oblačila, saj se največ podhladitev zgodi prav poleti, ko so planinci malo oblečeni, temperature pa se lahko izjemno hitro spustijo. Pomembni so dobri planinski čevlji, ki jih je treba menjati na dve do tri leta. Slabša izbira so nizki pohodni čevlji, v katerih ni zaščiten gleženj.

"Potrebno je poskrbeti tudi za zavarovanje. V Sloveniji je sicer reševanje brezplačno, za tujino pa to povsod ne velja," je opozoril Šerkezi in kot najboljšo možnost navedel članstvo v Planinski zvezi Slovenije, ki vključuje zavarovanje in stane do 65 evrov, medtem ko zgolj ura helikopterskega reševanja stane 3000 evrov.

Reševalci letno posredujejo 350-krat

V slovenskih gorah in drugih težko dostopnih terenih GRZS letno posreduje okoli 350-krat, od tega v okoli 170 primerih s pomočjo helikopterja. Minuli konec tedna je znova steklo redno helikoptersko dežurstvo na Brniku. Inštruktor letalskega reševanja Robert Kralj pa ljudi poziva k primernemu ravnanju, ko je v bližini helikopter. Mahanje helikopterju v pozdrav lahko zavede reševalce, ki iščejo ponesrečenca.

Letos so gorski reševalci opravili 77 reševalnih in 17 iskalnih akcij, v katerih je sodelovalo 920 reševalcev, ki so opravili že več kot 4000 ur, čeprav se sezona šele začenja. Kot je povedal predsednik GRZS Igor Potočnik, se je smrtno ponesrečilo 12 oseb, od tega veliko zaradi dela v gozdu, umrli pa so tudi trije gorniki.