"Ustavno sodišče je v svoji presoji očitno ocenilo, da bi negativne posledice uveljavljanja pravice do referenduma pomenile večjo grožnjo za ostale ustavne vrednote, kot so predvsem učinkovito izvajanje funkcij države, vključno z ustvarjanjem pogojev za razvoj gospodarskega sistema in uresničevanje človekovih pravic, zlasti pravic socialne varnosti in varstva dela ter pravice do svobodne gospodarske pobude," je zapisal Damijan.

Meni, da je ustavno sodišče ravnalo izjemno preudarno in odgovorno. "S tem je vsaj na formalni plati zagotovilo pogoje, da bo manj verjetno prišlo do erozije gospodarskega sistema in socialne države, do česar bi nedvomno prišlo z razpisom obeh referendumov," je pojasnil.

Referenduma o holdingu in t.i. slabi banki bi po mnenju Damijana privedla do neoperativnosti vlade, nelikvidnosti proračuna v letu 2013 in do nujnosti prošnje za finančno pomoč EU. S tem bi bile močno ogrožene nekatere temeljne ustavne pravice, je dodal.

Zdi se mu škoda, da se ustavno sodišče ni enako odločilo že lani ob pobudi za razpis referenduma o pokojninski reformi. "Brez tega referenduma se bonitetne ocene in stroški zadolževanja ne bi tako poslabšali, hkrati pa bi bila padec gospodarske aktivnosti in zmanjšanje socialnih pravic zaradi uveljavljanja varčevalnih ukrepov bistveno manjša," je dejal.

S to odločitvijo ustavnih sodnikov Slovenija po njegovem mnenju dobiva bolj operativno vlado in priložnost, da se izogne prošnji za finančno pomoč. "Gre za 'last-minute' priložnost. Upajmo, da jo bo Slovenija sposobna izkoristiti," je sklenil Damijan.

Ekonomist Matej Lahovnik pri odločitvi ustavnega sodišča vidi vsaj tri zelo pozitivne vidike. Ustavno sodišče je tokrat odločilo relativno hitro, zato bo prišlo le do dvomesečne zamude pri uveljavitvi obeh zakonov, odločitev pa je dobra novica za gospodarstvo, saj omogoča, da se po zgledu Nemčije, Irske in Švedske končno uveljavi predlagani koncept sanacije bančnega sistema, je dejal.

"Odločitev je bila sprejeta z veliko večino, kar kaže na veliko verodostojnost te odločitve ustavnega sodišča. Pričakujem, da bo ustavno sodišče enako presodilo tudi v primeru referendumske zahteve sindikatov javnega sektorja glede zakona o izvrševanju proračuna (za leti 2013 in 2014)," je še pojasnil Lahovnik.

Z odločitvijo ustavnega sodišča je zadovoljen tudi ekonomist Sašo Polanec. Kot je dejal, pomeni uveljavitev zakona o slabi banki odsvojitev slabih terjatev v drugo institucijo in posledično povečanje možnosti za prodajo državnih bank. "Čeprav prednosti državnega holdinga ni veliko, največjo korist pričakujem v umiku države iz gospodarstva," je dodal.

Ekonomist Jože Mencinger je bil kratek. "Sramota za ustavno sodišče; ali nič ne razumejo ali pa se že bojijo," je zapisal.

Kritičen je bil tudi ekonomist Maks Tajnikar. "Ker strokovno ni sporno, da imata tako slaba banka kot državni holding alternative in da izbor med njimi ni družbeno nevtralen, je ustavno sodišče s tem ljudem odvzelo pravico do alternative, torej možnosti, da se odločajo med alternativami," je zapisal. Odločitev sodnikov vidi kot klofuto ekonomski stroki in prilizovanje politiki.

Ustavno sodišče je presodilo, da bi bila referenduma o zakonu o Slovenskem državnem holdingu in zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank protiustavna. Nemoteno zagotavljanje funkcij države ima namreč prednost pred pravico zahtevati razpis zakonodajnega referenduma. Sodišče je odločbo sprejelo z osmimi glasovi proti enemu.

Sorodne vsebine:

 Gorenak ostaja na svojem stolčku!

Janković Janši: Nujni so ukrepi za začetek gospodarske rasti

Žerjav: Pripravljen sem se odreči mestu ministra