Pismenost je po besedah Bokove temeljna človekova pravica ter osnova za vse vrste izobraževanj kot tudi za vseživljenjsko učenje. Pismenost spreminja življenja ljudi, jim omogoča odločitve, ki jih sprejmejo na podlagi informacij in jim pomaga, da postanejo nosilci sprememb. Dolgotrajen mir je odvisen od razvitosti pismenosti v posamezni državi in od dostopa do izobraževanja. Zato bi morala biti pismenost po prepričanju Bokove ena izmed prednostnih nalog politike grajenja miru.

Po podatkih Unesca je še vedno nepismenih 775 milijonov odraslih in 122 milijonov mladih, od tega dve tretjini žensk oziroma deklet, v sporočilu opozarja Bokova. Poudarja, da se s tem izgublja velik potencial.

Svoj pristop v boju proti nepismenosti mora prenoviti tudi Evropska unija, je ugotovila strokovna skupina, ki jo je ustanovila evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou. Petina 15-letnikov in skoraj 75 milijonov odraslih ne obvlada osnov branja in pisanja, zaradi česar težko najdejo službo, grozita jim tudi revščina in socialna izključenost.

Ministri za izobraževanje držav članic EU so določili skupni cilj za zmanjšanje deleža 15-letnikov s slabimi bralnimi spretnostmi s sedanjih 20 odstotkov na 15 odstotkov do leta 2020. Po podatkih iz leta 2009 ima težave z branjem v EU 13,3 odstotka deklet in 26,6 odstotka fantov. Razlika med spoloma je najmanjša na Nizozemskem, Danskem in v Belgiji, največja pa na Malti, v Bolgariji, Litvi in Sloveniji. V Sloveniji ima težave z branjem 10,7 odstotka deklet in 31,3 odstotka fantov.