Biti inšpektor ni sanjska služba

Problem gradbenih inšpektorjev v slovenski Istri je kompleksen. V prvi vrsti so jim v breme primeri iz preteklosti. Podedovali so namreč več kot 2000, po nekaterih podatkih tudi 2500 primerov nedovoljenih gradenj, torej več kot četrtino vseh evidentiranih v državi. Glede na podatek, da je v Kopru lani delalo sedem inšpektorjev, ki so na leto lahko obravnavali od 30 do 40 nedovoljenih gradenj vsak, pomeni, da so skupaj lahko obravnavali največ 280 črnih gradenj na leto. Iz tega izhaja, da bi za obravnavo vseh starih primerov, potrebovali vsaj deset let. V tem času pa bi najverjetneje nakopičilo podobno število novih nelegalnih ali neskladnih gradenj.

Prednostna lista

Inšpektorji imajo pravilnik, po katerem razvrščajo nedovoljene gradnje na prednostno listo. Na prvih mestih se znajdejo povsem nelegalne gradnje, torej tiste, ki nimajo sploh nobenega dovoljenja. Štiri najodmevnejše črne gradnje iz slovenske Istre iz lanskega leta pa niso nelegalne, ampak le neskladne – ali pa še to ne, pišejo v Delu.

Pomožni objekt Igorja Maherja, nekdanjega "vikend" ministra, se je že izkazal za objekt, ki je zgrajen v okviru dopustnega za pomožne objekte. Tudi Zidarjeva vila, ki že več let nedokončana kazi Fieso, je samo neskladna, v prihodnjih letih pa bi ob upoštevanju mnenja inšpektorjev lahko postala legalizirana in dokončana. Enaka usoda lahko doleti prizidke in nadzidke vile Roberta Časarja v Portorožu. Legalizacija objektov družine Türk pa tudi ni misija nemogoče. Če bodo stavbe spremenili v gospodarske objekte ali če bodo prepričali občino, da spremeni prostorski načrt tudi za območje njihove parcele, potem bodo tudi Türkovi lahko legalizirali svoje objekte.