Türk je prepričan, da je globina nezaupanja, ki se je sprožila z zgodbami okrog podpisov takšna, da bi to bilo prav, da bi minister za notranje zadeve Vinko Gorenak prevzel objektivno odgovornost in odstopil, medtem ko predsednik DZ Gregor Virant po njegovem mnenju "ni v enaki meri vpleten v to vprašanje". Pahor pa je povedal, da iz časa, ko je bil predsednik DZ, ve, da so postopki v DZ prepovršno regulirani. Vendar bo s stališčem, ali bi morala Gorenak in Virant odstopiti, počakal do odgovora Gorenaka in izsledkov preiskav, ki potekajo.

Govora je bilo tudi o stricih iz ozadja

Kandidata sta odgovarjala tudi na vprašanja, povezana s pismom bivšega predsednika republike Milana Kučana, namenjenega Pahorju. Pahor je dejal, da ima bivši predsednik pravico, da pove svoje stališče, nanj pa se je sam tudi odzval. Opozoril pa je, da s pojasnjevanjem, kdo so "strici iz ozadja", ne želi povzročati prepirov in razkolov. "Vplivne skupine seveda obstajajo in njihovo delovanje je legitimno," je poudaril Pahor. Pojasnil je še, da naj bi nekatere takšne skupine želele opraviti zamenjavo v vrhu njegove vlade, pri tem pa so upali, da ne bo prišlo do rekonstrukcije vlade.

Türk pa je Pahorja pozval, da z namenom večje odprtosti in transparentnosti v družbi pojasni, kdo so člani teh vplivnih omrežij, ki naj bi ga želeli zamenjati na mestu predsednika vlade. Le tako bi po njegovem mnenju namreč lahko preprečili nenehno iskanje ozadij in teorij zarot. "Kadar se takšne insinuacije pojavijo, jih je treba kategorično zavrniti. V nasprotnem primeru ta vaša ponavljajoča se trditev o prevzemanju odgovornosti ne zveni iskreno," je poudaril Türk.

Kaj bi pomenil padec vlade?

Predsedniška kandidata pa sta odgovarjala tudi na vprašanja, kaj bi za državo pomenil padec aktualne vlade. Pahor je poudaril, da bi to sedaj predstavljalo veliko tveganje in nepredvidljive posledice. "Dopuščanje možnosti, da je pravzaprav vseeno, ali vlada ostane, je napačno," je poudaril Pahor. Dodal je, da aktualne vlade sicer ne podpira, vendar pa meni, da sedaj zanjo ne obstaja dobra alternativa.

Türk pa je dejal, da mora biti jasno dejstvo, da na načeli ravni nobena vlada ni nedotakljiva, če bo potrebna menjava vlade, pa se bo to po njegovih besedah tudi zgodilo. Aktualni predsednik sicer v tem trenutku ne vidi razlogov za njeno menjavo, vendar pa ne more izključiti možnosti, da ne bo do tega prišlo v prihodnjih mesecih. "Če je kritika vlade in opozarjanje na njeno zamenljivost tisto, kar lahko vpliva na stvari, potem mora predsednik to početi," je poudaril Türk.

Kandidata sta se dotaknila tudi njunih pooblastil pri imenovanju veleposlanikov. Türk je ponovno pojasnil svojo odločitev, da je zavrnil vladni predlog, da Dimitrija Rupla imenuje za veleposlanika, ker je ta izgubil njegovo zaupanje s tem, ko se mu je zlagal in kot zunanji minister šefu države predstavil drugačen predlog veleposlanikov, kot ga je kasneje dejansko predlagal vladi. Pahor pa je dejal, da si sam tega ne bi upal in da mora imeti predsednik republike močnejše argumente za zavrnitev vladnega predloga, kot je nezaupanje.

Več iz rubrike Politka: 

V EU pozivi k prekinitvi ognja in dolgoročni rešitvi za Gazo

Za Slovenijo Van Rompuyev predlog za proračun 2014-2020 nesprejemljiv

Deset let od povabila Slovenije v Nato