"Banke so pripravljene reprogramirati kredite Cimosu, vendar želijo, da tudi lastniki opravijo svoje. S tem ko je bila izglasovana dokapitalizacija, smo že na dobri poti. Ko bodo zneski vplačani, pa bodo bankirji odobrili reprograme," je pojasnil prvi mož Cimosa Franc Krašovec.

V kolikor bo dogovor z bankami sklenjen, bo 42 odstotkov kreditov postalo srednjeročnih z zapadlostjo po sedmih letih, ostali del pa bodo dolgoročni krediti. "V bistvu se bomo zadolžili zato, da bi se razdolžili," še pojasnjuje Krašovec.

Tretji v vrsti ukrepov za dolgoročno stabilnost družbe pa je odprodaja enega od stebrov družbe. Na listi za prodajo je energetika, za katero bi Cimos lahko iztržil okrog 40 milijonov evrov. "Imeli smo dve možnosti: ali se odpovemo energetiki ali pa razvoju, v katerega vsako leto vložimo 30 milijonov evrov. Menim, da se razvoju nikakor ne moremo odpovedati," pravi Krašovec.

Cimos sicer iz leta v leto povečuje število kupcev svojih izdelkov, Krašovec pa se boji predvsem padanja bonitetnih ocen države, kar se pozna tudi pri podjetjih. "V naši panogi se skoraj vse financira s krediti, težko pa je konkurirati tistim, ki plačujejo dvo-odstotne obresti na kredit, naše pa se bližajo že desetim odstotkom."

Ali bo dokapitalizacija uspešna, bo znano predvidoma konec letošnjega leta, lastniki pa naj ne bi imeli težav z zagotavljanjem 20 milijonov evrov, ki jih potrebuje Cimos.