TRI DNI PRED SMRTJO LJUDJE ZAZNAJO, DA JE KONEC BLIZU: Umirajoči govorijo te iste stvari

Trendi

V človeški naravi je, da se bojimo smrti. Težko se o njej pogovarjamo in prisostvujemo zadnjim trenutkom umirajoče osebe. Vendar morda ljudje, ki umirajo, razumejo smrt veliko bolje kot mi in nas lahko potolažijo. "V devetih tednih sem izgubila tako očeta kot sestro, zato sem se odločila raziskati smrt. Dojela sem, da ljudje začutijo, kdaj bodo umrli. V zadnjih 72 urah svojega življenja začno govoriti določene stvari," je povedala Patricia Pearson, novinarka in avtorica knjige Opening Heaven Door: Investigating Stories Of Life, Death and What Comes After. V nadaljevanju sledijo rezultati njene raziskave o prehodu na drugo stran.

Patricia je intervjuvala na desetine ljudi, katerih poklic je nenehni kontakt s pacienti, ki bolehajo za neozdravljivimi boleznimi. Govorila je tudi z ljudmi, ki so preživeli klinično smrt in se vrnili med žive. Med drugim je odkrila, da ljudje 72 ur pred smrtjo govorijo o potovanjih, iščejo svoje čevlje in govorijo, da morajo iti domov, čeprav so že doma. Imajo vizijo potovanja, vedo, da nekam odhajajo. "Sestra je umrla zaradi raka na dojkah in spomnim se, da je nenehno ponavljala, da ne ve, kako oditi, poleg tega pa je nenehno omenjala neke nesrečne stevardese," je v knjigi zapisala Patricia.

Medicinska sestra je povedala, da jo je eden od pacientov, ki je umrl za rakom, tik pred smrtjo vprašal, če njegova žena ve vse, kar je povezano z njegovim potnim listom in letalsko karto. Ta ista medicinska sestra je bila ob več kot sto pacientov, ki so umrli in pravi, da občutek potovanja ni le naključje, saj da jih veliko govori o tem pred smrtjo. Nekateri ljudje so celo kakšno uro pred smrtjo videli svoje najdražje, ki so že pokojni, in to ne glede na to, ali so prejemali zdravila ali ne. 

"Res sem bila presenečena, ko sem odkrila, da študija za študijo potrjuje, da je približno polovica anketirancev občutila prisotnost svojih bližnjih – bodisi ob smrti bodisi malo kasneje. To se je zgodilo tudi v moji družini. Moj oče sploh ni imel bolečin, ampak je umrl nenadoma, sredi neke noči leta 2008. Moja sestra Katarina je bila budna več kot 150 kilometrov stran od njegove hiše. V svoji spalnici je nenadoma začutila prisotnost nekoga in njegove roke so se nežno dotikale njene glave. Omenjeno jo je prevzelo z občutki veselja, ki so bili tako močni in nenavadni, da je o celotni izkušnji povedala sinu. Šele pozneje se je izvedelo, da je oče umrl," je zapisala Patricia.

Patricia je pojasnila, da psihiatri te primere imenujejo "halucinacije žalosti", vendar znanost takšnih subjektivnih izkušenj še vedno ne razume dovolj. "En moški mi je pripovedoval o svoji izkušnji iz otroštva. Nekega jutra je kot običajno šel na zajtrk in videl očeta, ki je sedel na svojem stolu in bral časopis, nato pa ga je mama šokirala, ko mu je povedala, da je oče umrl. "Ampak vidim ga, tam je, tam sedi!" je rekel in v tistem trenutku je podoba očeta izginila," je zapisala Patricia.

"Le pet odstotkov teh izkušenj je vizualnih", je v svoji študiji razkril dr. Michael Barbat, zdravnik v bolnišnici St. Joseph's v Auburnu v Avstraliji. "Ta specifična izkušnja spodbudi ljudi, da nekoga nujno pokličejo po telefonu, obrnejo avto v drugo smer, se zjočejo. To se lahko zgodi ob smrti ljubljene osebe, pa tudi nekaj tednov ali celo let pozneje," je pojasnil dr. Barbat.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija