Trg čez mejo jih ne zanima

"V zadnjem letu se k nam obračajo predvsem italijanski državljani, ki bi radi poslovali v Sloveniji, manj pa je zanimanja slovenskih podjetnikov za poslovanje v Italiji. Prav tako pa opažamo manj zanimanja za ustanavljanje podjetij pri nas," pravi Tina Matekovič, vodja projekta iCON pri Regionalnem razvojnem centru (RRC) Koper, kjer deluje ena od štirih čezmejnih svetovalnih informacijskih pisarn za podjetnike. Včerajšnje predstavitve mreže pisarn so se udeležila sicer samo tri podjetja.

"Zaradi neugodne gospodarske situacije, ki malim podjetjem preprečuje prodor na tuje trge, opažamo vpad povpraševanja slovenskih podjetij," pravi Tina Matekovič iz RRC Koper.

Dvema podjetjema pomoč 

Ti lahko pri njih pridobijo vse informacije o poslovanju na obeh straneh meje, možnostih financiranja inovacij, podjetniških projektov, nudijo pomoč pri ustanavljanju podjetij ter iskanju partnerjev čez mejo. Dvema podjetnikoma bodo pomagali pri pripravi poslovnega načrta oziroma pri inovacijski strategiji, ki bo pomembna za pridobitev finančnih sredstev. Zainteresirana podjetja lahko vlogo oddajo od včeraj naprej.

V sklopu projekta iCON delujejo štiri čezmejne pisarne: v Kopru RRC Koper, v Ajdovščini Razvojna agencija ROD ter iz Italije Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta in Informest iz Gorice. Čezmejne informacijske pisarne sicer delujejo že od začetka leta, projekt mreže pa je vreden 3,1 milijona evrov.

Ustanavljajo se grozdi

Pisarne svetujejo podjetjem tudi glede povezovanja v čezmejne grozde, trenutno jih je ustanovljeno 11. V Kopru je denimo ustanovljen grozd "Centri in via", kjer se Združenje koprskih trgovcev povezuje s trgovci iz tržaške province.

Italija specifičen trg

Andrej Šik iz Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu poudarja, da je Italija najpomembnejše tržišče od tistih držav, ki mejijo s Slovenijo, saj ima 60 milijonov prebivalcev. Podjetja na Obali, zaradi bližine meje in poznavanja jezika, se tega tudi bolje zavedajo kot podjetja v preostalem delu Slovenije, ki se obračajo predvsem na nemško govoreče trge.

"Slovenska podjetja pogosto podcenjujejo specifike italijanske zakonodaje," Andrej Šik iz SDGZ.

Italija predstavlja eno izjemno specifično tržišče, slovenska podjetja pa pri tem pogosto podcenjujejo določene aspekte delovanja na italijanskem tržišču, saj so prepričana, da znotraj evropskega skupnega trga veljajo enaki predpisi. "Zakonodaje posameznih držav sicer izhajajo iz istih evropskih uredb, a implementacija teh je lahko zelo različna. Slovenska podjetja največ težav čaka na področju varstva pri delu, kjer italijanska zakonodaja predvideva določene zadeve, ki jih slovenska ne. Druga specifika je okoljevarstvena tematika, kjer je italijanska zakonodaja, zaradi boja proti organiziranemu kriminalu, razvila pretirane ukrepe," razlaga Andrej Šik iz SDGZ.

"Za zelo inovativne projekte je trenutno težko dobiti denar,“ pravi Cveto Križan iz podjetja Elcomin.

Težave podjetnikov

Na predstavitvi čezmejnih pisarn smo se pogovarjali tudi s Cvetom Križanom iz podjetja Elcomin, ki za podjetnike išče ustrezne rešitve pri sofinanciranju projektov. Kot poudarja, imajo podjetja pri pridobivanju sredstev za sofinanciranje projektov precejšnje težave z jamstvi. "Ena večjih težav je tudi, da za vsak projekt moraš imeti nek začetni kapital, vsaj v vrednosti 15 odstotkov projekta. Tega pa podjetja zelo pogosto nimajo ali težko dobijo od bank. Pri bankah si trenutno niti ne želijo velikih inovativnih projektov, bolj jih zanima takšna finančna konstrukcija, kjer bo jasno razvidno, da je podjetje zagotovo sposobno vrniti denar," nam je vtise iz prakse razložil Cveto Križan.

Sorodne novice: 

Ali Žerdin: Omrežje moči

Odklop koprske OŠ Anton Ukmar in vrtca

Jih bodo v kratkem prepovedali?

Deli novico: