Janši in Krkoviču je priznal njune državotvorne dosežke, a kot pravi, oteževalne okoliščine prevladajo nad olajševalnimi. Vsi trije so namreč svoj položaj, ki so si ga pridobili kot osamosvojitelji, politiki ali gospodarstveniki, izkoristili za nečastna dejanja, je nadaljeval Ferlinc.

Zato so po tožilčevih besedah vsi trije omadeževali ugled države, ker je zanj tudi "najvažnejša" oteževalna okoliščina. Naštel je nekaj primerov dosedanjih sodb zaradi korupcijskih kaznivih dejanj, med drugim obsodbo Hilde Tovšak v zadevi Čista lopata, in poudaril, da so se vsi ti primeri končali z obsodilno sodbo in izrečenimizapornimi kaznimi. Spomnil je tudi na obsodilno sodbo avstrijskega sodišča v zadevi Patria, predvsem pa je poudaril, da isto zadevo obravnavata še dve državi, ugledni članici EU, kjer prav tako predpostavljajo, da so bile podkupnine namenjene ljudem v Sloveniji.

Janša je v izjavi ob robu sojenja ponovil, da niti en očitek iz obtožnega predloga v zvezi z njim "ni zdržal", tožilstvo pa da ni ponudilo niti enega dokaza. Ferlinc se mu je v pojasnilu predlagane kazni zdel političen, "približno tako kot vojaški tožilec pred 25 leti". Osebno žaljiv pa da je bil še bolj kot vojaški tožilec, je dejal Janša. Predlagana kazen se mu zdi popoln absurd.

Še bolj pa se mu zdi absurdno, da tožilec govori, kako naj bi ta postopek "bil zgled boja proti korupciji, tožilstvo pa v zadnjih 20 letih ni vložilo niti ene obtožnice zoper tiste, ki so izropali slovenski bančni sistem v 90. letih, niti zoper tiste, ki so Slovenijo potisnili na rob mednarodne finančne pomoči".

Tožilec pa pravi, da so v postopku delovali povsem samostojno. Kot je dejal v zaključnih besedah, se je tožilstvo že od samega začetka postopka srečevalo s pritiski ter "enostranskim vrednotenjem dokazov zunaj sodne dvorane". Po njegovem mnenju je bil cilj - korupcija - določen že na samem začetku, o denarju pa se ni govorilo le na špekulativni ravni, temveč je bil dejansko nakazan. Šlo je za 30-odstotno predplačilo provizije v višini 2,3 milijona evrov, ki je bil z računa podjetja posrednika Patrie Hansa Wolfganga Riedla nakazan na osebni račun Walterja Wolfa, pravi tožilstvo.

Da denar ni potoval naprej, ni zasluga obtoženih, temveč avstrijskega bančnega uslužbenca, ki je pri nakazilu posumil na nepravilnosti, zadeva pa se je začela odvijati v smeri kazenskega postopka, je dodal Ferlinc.

Tožilec ocenjuje, da je bila Riedlova vloga manjša, kot jo je prikazovala obramba, predvsem pa je bil zadolžen, da prek Wolfa in nato Zagožna "spravi denar do vodeče stranke". Da je Patria dala pisno obljubo predplačila provizije ni dvoma, Janša in Zagožen pa sta obljubo sprejela, meni tožilstvo.

Tukaj je omenil tudi šablono, najdeno na Črnkovičevem računalniku, ki je nastala le nekaj dni po sestanku 1. septembra 2005 in na katerem naj bi se "daleč pred razpisom" dogovorili, da bo Rotis lokalni partner Patrie. V šabloni je zapisana razdelitev denarja, omenja pa se tudi vojaško opremo ter formulo "TK+IC+JZ", kar po mnenju tožilstva kaže na namen razdelitve provizije, ne pa na zapiske v povezavi s projektom biomase, kakor trdi Črnkovič.

Ferlinc je dodal tudi, da se je Patria več kot dve leti ukvarjala z Zagožnom "in to ne kar tako", saj je bil ta zanjo zelo pomemben, ker naj bi predstavljal vezni člen do Janše in stranke SDS.

Ne glede na sodbo pa bodo poraženci vsi, je še dodal tožilec. Če bo sodba obsodilna, bo močno načela ugled državnih institucij, oprostilna pa bi po Ferlinčevih besedah pomenila, da nismo sposobni sankcionirati korupcije.

Sojenja traja od septembra 2011. Poleg Janše, Krkoviča in Črnkoviča sta obtožena tudi Jože Zagožen in Walter Wolf, a sta izločena iz postopka, Zagožen zaradi bolezni, Wolf pa je odšel v Kanado. Obtožni predlog jih bremeni kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih oklepnikov patria. Vseh pet očitke zanika.