Avgusta 2023 so Slovenijo prizadele hude poplave.

Zemlja se segreva. Od začetka industrijske revolucije se je raven CO2 v ozračju povečala za približno 50 odstotkov. Podnebne spremembe danes občuti že vsak. Kar najbolj skrbi: Slovenija se zaradi svoje geografske lege segreva hitreje od svetovnega povprečja. Narava nam sporoča: nekaj je potrebno spremeniti. Ključno vprašanje pa je: kaj in na kakšen način?

Solarizacija Slovenije ni rešitev

Če poslušamo predsednika vlade dr. Roberta Goloba in različne nevladne organizacije, se zdi odgovor jasen – potrebujemo več sončnih elektrarn. Za takšno pot razogljičenja so se odločili tudi v Nemčiji, kjer so v preteklih desetih letih v znameniti 'Energie Wendel' vložili več kot 500 milijard evrov. Svojo energetsko politiko so gradili predvsem na sončnih in vetrnih elektrarnah, vendar rezultati niso vzpodbudni. Primerjava pokaže, da je Francija z investicijami v jedrske elektrarne proizvodnjo elektrike praktično razogljičila, Nemčija pri tem žal stopica na mestu.

Nemčija kljub izdatnemu vlaganju v sončne in vetrne elektrarne emisij CO₂ pri proizvodnji električne energije ni znižala.

Zato ni čudno, da se tudi v slovenski politiki odvija hud boj glede prihodnje energetske politike naše države. Vlada je sprejela sveženj ukrepov za izdatno spodbujanje investicij v sončne elektrarne. Prvak NSi mag. Matej Tonin ostro: "Gre za prisilno solarizacijo Slovenije zaradi kapitalskih interesov različnih energetskih lobijev. Edina rešitev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov je izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne Krško." Poleg tega v NSi rešitev vidijo tudi v izgradnji malih hidro elektrarn, za to pa bi bilo nujno skrajšati birokratske postopke.

Matej Tonin: "Brez jedrske energije izpustov CO₂ ni mogoče zmanjšati. Namesto nesmiselnih prepovedi in omejitev potrebujemo razumen zeleni prehod."

Pričakovano vroče je bilo zato v Državnem zboru ob sprejemanju novega Energetskega zakona. Vlada je želela prepovedati ogrevanje na drva v novogradnjah, Nova Slovenija pa je začela z zbiranjem podpisov za razpis referenduma. Pod peticijo proti prepovedi drv je zbrala več kot 10.000 podpisov. Akcija je uspela, vlada pa je predvsem po zaslugi NSi od prepovedi ogrevanja na drva odstopila.

Viralni filmček poslanca NSi Aleksandra Reberška, ki je začel z akcijo #DrvNeDamo

Tonin: "Dovolj je brezglavega zelenega aktivizma!"

Prepoved prodaje avtomobilov z motorjem na notranje izgorevanje, prepoved kurjenja na drva in vgradnje plinskih peči … številni ukrepi povezani z zelenim prehodom ljudi močno razburjajo.

Evropska unija je odgovorna za sedem odstotkov svetovnih emisij. Zaradi visokih cen energentov in okoljskih omejitev smo tudi v Sloveniji zaprli proizvodnjo primarnega aluminija v Talumu Kidričevo in tako izgubili več kot sto delovnih mest. Primarni aluminij sedaj uvažamo iz Kitajske, kjer je njegova proizvodnja okoljsko sporna.

"Kaj smo s tem naredili?" se sprašuje prvak NSi Matej Tonin. "Dovolj je zelenega aktivizma, potrebujemo razumen zeleni prehod." Napoveduje, da si bo kot evropski poslanec prizadeval za revizijo evropskega zelenega dogovora. "Narediti moramo vse, da ljudje zaradi zelenega prehoda ne bodo postali revni. Varstvo okolja ne sme pretirano omejevati naših kmetov. Dovolj je nesmiselnih prepovedi, ki planeta ne bodo rešile, bodo pa potopile EU."

Obljublja, da se bo kot evropski poslanec zavzel za odpravo prepovedi prodaje avtomobilov na notranje izgorevanje in za sofinanciranje izgradnje novih jedrskih elektrarn iz evropskih skladov.