Podobo Marije iz cerkve Marijinega prikazanja v Strunjanu so že v nedeljo zvečer prenesli v Piran. Romarji pa so danes v procesiji, ki jo je vodil koprski škof Jurij Bizjak, podobo pospremili v domačo cerkev. Takšno tradicionalno praznovanje na predvečer največjega Marijinega praznika v Katoliški cerkvi je bilo letos še posebej slovesno, saj obeležujejo 500. obletnico Marijinega prikazanja dvema čuvajema vinogradov v Strunjanu.

Tudi Stres je v nagovoru pri maši v strunjanski romarski cerkvi spomnil, da je Marija pred pol tisočletja opozorila, da se njena hiša podira in od tedaj naprej prebivalci res skrbijo zanjo. "A še bolj moramo skrbeti za to, da se ne bi podirala naša notranja cerkev, cerkev v našem srcu, naša vera in naša pripadnost Cerkvi. To želimo popraviti in utrditi vsakokrat, ko pridemo sem na ta milostni kraj in to je tudi danes naš namen, za katerega bomo še posebej molili," je dejal ljubljanski nadškof.

Obenem je poudaril tudi pomen vere in pri tem kot zgled postavil Marijo, ki je prestala "najhujšo preizkušnjo" - gledala je namreč trpljenje svojega sina na križu. Kot pravi Stres, se šele v preizkušnjah izkažeta naša vera in zaupanje v Boga, ravno Marija pa je postala "učiteljica v veri, zaupanju in ljubezni, ki nikoli ne mine". "V teh težkih časih, v katerih živimo, je to najpomembnejše in nenadomestljivo sporočilo. Kar danes najbolj potrebujemo, je zaupanje," poudarja Stres in dodaja, da nam to zaupanje daje ravno vera.

Po maši se v strunjanski cerkvi začenja tudi celonočno molitveno bedenje pred sredinim praznikom, ki je tudi dela prost dan. Na predvečer velikega šmarna, kakor tudi imenujejo praznik, so slovesnosti potekale še v mnogih drugih krajih, ponekod so pripravili tudi procesije z lučkami. Še posebej slovesno je bilo v Marijinih svetiščih po državi. V mariborskem Marijinem svetišču je mašo danes zvečer vodil apostolski nuncij Juliusz Janusz.

Marijino vnebovzetje ali veliki šmaren, ki je v Sloveniji tudi dela prost dan, je eden najstarejših Marijinih praznikov, njegove prve omembe pa segajo v obdobje pred 4. stoletjem. Papež Pij XII. je versko resnico o Marijinem vnebovzetju razglasil leta 1950.