"Letošnja rdeča nit je razvoj nevroznanosti in možganov. Dolgo so ljudje mislili, da se možgani razvijajo le prvih nekaj let življenja, temu pa sledi obdobje počasnega manjšanja števila nevronov. Številne raziskave v zadnjem času so pokazale, da temu ni tako in da se možgani na nek način nikoli ne nehajo razvijati," je za Regional pojasnila Nena Golob, organizatorka koprskega dela dogajanja.

Na pomoč so priskočili tudi Feniks (Fakulteta za kineziologijo in ergonomijo), ZRS (Znanstveno raziskovalno središče) in Rotaract Portorož-Koper. Pred petimi leti je bilo v Kopru morda le eno predavanje, ki ga je obiskalo pet ljudi. Zadnji dve leti je na sporedu dvodnevni dogodek z več predavanji dnevno. "Trudimo se tudi, da vabimo lokalne predavatelje, ki se ukvarjajo z omenjeno tematiko. Lani je obiskanost silovito narasla. Letos je bilo rekordnih 150 obiskovalcev v ponedeljek, v torek pa sto," je še pojasnila Golobova. Tematike so zelo široko zastavljene, v Kopru je bilo še največ govora o razvoju možganov in lingvistiki ter o okvarah možganov in njihovih posledicah, predvsem v dobi otroka. Omenjene tematike so zanimive za širšo javnost, ki je predavanja sprejela in se nanje zelo pozitivno odzvala. "Vidi se, da Koper postaja študentsko mesto, ki nudi programe, ki so sorodne narave. Predavatelji študentom predlagajo obisk predavanj, zato je študentov na dogodkih vedno več. Je pa tudi kar nekaj odraslih," še zaključuje Golobova.

Zanimiva dejstva o možganih:

- Kadar smo budni, lahko naši možgani proizvedejo toliko energije, da bi lahko prižgali žarnico (10 – 23 wattov).
- Pojav Déjà vu ali "že videno" nikoli ni bil povsem pojasnjen. Nekateri znanstveniki pa menijo, da ga povzroči nevrološka napaka, zaradi katere doživetje najprej zaznamo kot spomin, še preden pride v zavest. 
- Možgani v primerjavi z ostalimi organi potrebujejo največ časa za svoj razvoj in gredo tudi skozi največ sprememb.
- Naši možgani garajo cel dan. Ocenjuje se, da na dan v povprečju proizvedejo kar 70.000 misli. Vsako sekundo se v človeških možganih odvija več kot 100.000 kemičnih reakcij.
- Možgani Alberta Einsteina so tehtali zgolj 1,230 gramov, kar je občutno manj kot v povprečju tehtajo človeški možgani (od 1.300 do 1.400 gramov).
- Se je tudi vam že pripetilo, da vam je določen vonj prebudil spomin in vas popeljal v preteklost? Vonj je namreč povezan z delom možganov, ki nadzoruje tudi čustva in spomine.
- Naši možgani lahko brez kisika delujejo 4 do 6 minut. Po tem času celice začnejo odmirati.
- Po tridesetem letu se masa človeških možganov vsako leto zmanjša za 0,25 odstokov. 
- Ste vedeli, da možgani porabijo približno 20 odstotkov celotnega kisika v človeškem telesu in 20 odstotkov krvi?
- Ali ste vedeli, da možgani ne čutijo bolečine? Zanjo namreč nimajo ustreznih receptorjev.
- Pri ljudeh leva stran možganov nadzira govor. Pri pticah leva stran možganov nadzira petje.
- Kadar se posameznik odreka hrani, nevroni, ki so odgovorni za občutek lakote, začnejo jesti sami sebe. Takšen "kanibalizem" sproži signal lakote, ki nas spodbudi k prehranjevanju.

Več iz rubrike Zdravje:

Evropa za strožje kazni in boljši nadzor

 Teden boja proti raku v znamenju preventive

Prvič "funkcionalno" pozdravili HIV pri dojenčku