Strunjanski ribiči so dobili 13 priveznih mest za čolne do osem metrov in eno dodatno za pretovor ulova, poleg tega pa še tri lesene hišice, v katerih imajo ribiči prostor za orodje in garderobo. Projekt je bil vreden skoraj milijon evrov, od tega je občina od evropskega ribiškega sklada in od države dobila 676.000 evrov.

Strunjan je dober primer, kako se z evropskim denarjem spreminjajo na bolje razmere za ribiče, obalne skupnost in nenazadnje tudi za morsko okolje, je ob slovesnosti izpostavil evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella. In vendar ne gre le za Strunjan, je spomnil komisar: "V zadnjih nekaj letih je Slovenija izpeljala številne podobne projekte vzdolž celotne slovenske obale. Rezultat so boljši delovni pogoji za evropske ribiče od Kopra do Pirana."

Slovenija bo do leta 2020 deležna še dodatnih sredstev

Kot je ugotavljal Vella, se je naša ribiška flota sicer zmanjšala, vendar na trajnosten način, tako da se je ponudilo ribičem kompenzacije in alternativne vire prihodkov. Slovenija bo po njegovih besedah do leta 2020 deležna še dodatnih sredstev, ki bodo pripomogla k še večji učinkovitosti našega ribištva. Komisar je ob tem zagotovil, da bodo evropske politike na področju ribištva ostale dovolj fleksibilne tudi za majhne sektorje, kakršno je slovensko ribištvo.

Zadovoljstva ni skrival niti minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan. Slovenija je po njegovih besedah v minuli finančni perspektivi znotraj ribiškega sklada imela na voljo 28 milijonov evrov, kar nam je med drugim omogočilo sofinanciranje prenove štirih pomolov in več kot 38 proizvodnih kapacitet, kot so ribogojnice in podobno.

Na voljo 32,5 milijona evrov

Je pa Slovenija med redkimi državami, ki je uspela celo povečati sredstva, tako da jih bomo imeli v novi perspektivi iz tega naslova na voljo 32,5 milijona evrov. "Investicije se bodo nadaljevale," je napovedal Židan, pri čemer pa je treba denar izkoristiti za nadaljnji razvoj ribištva in ribogojstva in še večjo prepoznavnosti primorske regije.

Gostitelj, piranski župan Peter Bossman pa je poudaril, da jim je evropski razpis dal več kot denar, saj je spodbudil sodelovanje med tistimi, "ki v tem kraju živimo, ki spoštujemo svojo tradicijo, kulturo in naravno dediščino, in ki smo pripravljeni narediti vse, da jo ohranimo". Kot je dodal, je ribištvo v Strunjanu način življenja in pomemben del identitete ljudi.