Neuspešen je bil tudi zadnji poskus konec lanskega leta, ko so Staro trto poskušali uvrstiti na Unescov seznam svetovne dediščine po kriterijih naravne dediščine. Kot so pojasnili na Uradu za Unesco, so vlogo posredovali ministrstvu za kmetijstvo in okolje, kjer so ugotovili, "da predlog ne odgovarja nobenemu od kriterijev".

Tako naj bi Stara trta ne bila niti vrhunski naravni pojav ali območje izjemne naravne lepote in estetske pomembnosti niti izjemen primer prikaza glavnih faz zgodovine zemeljskega nastanka, kakor tudi ne izjemen primer prikaza ekoloških in bioloških procesov v evoluciji in razvoju posameznih sestavin okolja.

"Urad za Unesco skupaj z direktoratom za dediščino ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport bo še naprej aktivno sodeloval pri iskanju alternativnih možnosti za Staro trto - npr. v sklopu zaščite kulturne krajine v okviru Unescovih programov," so zapisali v odgovoru Urada za Unesco.

Uradu je sicer direktor Ostroge Sašo Radovanovič nedavno javno očital, da otežuje prizadevanja za vpis Stare trte na Unescov seznam. "Od uradnikov, ki so plačani za to, bi pričakovali pomoč in nasvete, kako zadevo čim bolje pripraviti, ne pa da nam postavljajo dodatne ovire. Oni so tisti, ki morajo odločiti, v katero kategorijo sodi," je prepričan.

Neuradno je slišati, da naj bi projekt vpisa na Unescov seznam zdaj namesto Ostroge prevzel Zavod za turizem Maribor, ki je pred nekaj meseci dobil novo vodstvo. Nova direktorica Janja Viher je povedala, da so kot upravljavec Hiše Stare trte in nosilec trženja Stare trte doslej bili formalno partner v postopkih, a bi radi bili v prihodnje bolj aktivno vključeni.

Dodala je, da je Stara trta za Maribor pomembna blagovna znamka, ki jo nameravajo v letošnjem letu še nadgraditi. Med drugim naj bi izdelali strokovni pravilnik o trti, omejili razdeljevanje cepičev, uvedli prodajo vina iz potomk Stare trte ter obnovili mestni vinograd na Piramidi.

Stara trta velja za najstarejšo žlahtno vinsko trto na svetu in je bila leta 1971 vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov. Takrat so ocenili, da je stara med 350 in 400 let, torej ji zdaj pripisujejo nekaj manj kot 450 let. Iz grozdja sorte žametna črnina ali modra kavčina vsako leto pridelajo okoli 25 litrov vina, ki ga mariborska občina uporablja za protokolarne namene.

Sorodne vsebine:

Idrijska dediščina živega srebra na Unescovem seznamu

Unesco opozarja na povezavo med pismenostjo in mirom

Dnevi evropske kulturne dediščine