V zadnjem času je veliko govora o samooskrbi, zdravem načinu prehranjevanja, eko živilih in lokalno pridelani hrani. A kaj to sploh je in zakaj je popularnost naštetih dejavnikov v porastu, smo se pogovarjali z Erikom Božičem iz Kopra, ki se ukvarja s promocijo lokalne, zdrave prehrane.

Kaj sploh je lokalno?

O tem kaj je lokalno oziroma doma pridelana hrana, krožijo različne teorije. Božič ob tem pravi, da gre lahko bodisi za začimbe, ki jih gojimo na balkonu, zelenjavo, ki raste na domačem vrtu, ali pridelek, ki ga je vzgojil kmet iz iste občine, regije ali države. "Nasplošno pa lahko rečemo, da je lokalna hrana tista, ki od njive do krožnika potuje kar najkrajši čas."

Ni pa vse v lokalnosti. Bistven je predvsem trajnotni razvoj, saj tudi če kupujemo hrano od kmeta, ki uporablja vse vrste pesticidov, škodljivih snovi in je dejansko bolj usmerjen h konvencionalni industrijski porabi, potem lokalnost izgubi ves pomen.

Trajnost kot način življenja

Trajnostni način je v bistvu filozofija, ne zgolj obnašanje posameznika. "Gre namreč za to, da se danes obnašamo tako, da bomo nekaj imeli tudi jutri," pravi Božič. V zadnjem času se v okviru trajnosti veliko omenja eko in bio prehrana: "Uradne oznake bio, eko in organsko nosijo vsa živila, ki so pridelana in predelana na ekološki način. Ekološki proizvod pa je tisti, ki je minimalno predelan, minimalno ali pa sploh ni embaliran, ker le tak zmanjšuje porabo naravnih virov in energije; lokalni in sezonski proizvod, ker sezonsko pridelovanje zmanjšuje porabo energije, kratke transportne razdalje pa zmanjšujejo onesnaževanje zraka z izpušnimi plini."

Domača hrana je boljša!

"Domače proti uvozu? Če se gre za BDP, preživetje države, je uvoz boljši, če pa damo v enačbo človeka, delo, in šolstvo pa je doma pridelana hrana resnično boljša," je prepričan Božič. In to se ne nanaša zgolj na okus ali dejansko kvaliteto, seveda je naknadno še marsikaj odvisno od proizvajalca samega, saj domače ni že po definiciji boljše, ima pa v samem bistvu zapisan marsikateri pozitiven dejavnik na kvaliteto življenja vseh tistih, ki so vpeti v lokalno proizvodnjo hrane.

Nezdrava prehrana škoduje tudi psihičnemu zdravju

"Če boš preveč jedel, boš debel," so vedno ponavljali starši in stari starši. To pa ni edina posledica nezdrave prehrane. Medtem ko se fizična škodljivost zlahka prepozna, ostane psihična zatrta. "Recimo, če na kratko odgovorim - stanje črevesne flore neposredno vpliva na depresivnost posameznika," razloži Božič.

A stvari se premikajo tudi pri nas. Zavedanje, da je zdravo prehranjevanje nujno, je vse bolj razširjeno. Prehranjevalne navade mladostnikov ter pomen uravnoteženosti prehrane za naše zdravje pa postajata vse bolj strateško dolgoročni tematiki, ki jima z različnimi promocijskimi projekti vse večji pomen dajemo tudi v Sloveniji.