Od kod strast do veslanja in kako je prišlo do prvega treninga?

Odločila sem se bolj po naključju. Ko sem bila stara 12 let, nama je bil s sošolko všeč neki jadralec. Mislili sva, da ga bova več videvali, če bova začeli trenirati kajak. Na žalost sva kasneje ugotovili, da on jadra, ko je veter, mi pa veslamo, ko je bolj mirno. Jaz sem ostala kar pri kajaku. Najprej zaradi družbe, pri 20 letih pa sem začela trenirati resno. Veslanje mi je všeč, ker si na prostem, pa tudi veliko potujemo, spoznavamo veliko ljudi.

Koliko časa se že ukvarjate s tem športom?

V Kajak kanu klubu Žusterna sem že 19 let, 12 let pa treniram resno. Vsak dan imam treninge dva- ali celo trikrat.

Imate poleg veslanja kakšen hobi?

Vrhunski šport ti ne dopušča veliko prostega časa in takrat, ko ga imam, ga izrabim za počivanje. Drugače pa rada fotografiram, berem knjige, rada potujem. Potujem sicer veliko zaradi kajaka, vendar takrat ne vidim nič več razen hotela in malo okolice. Na koncu sezone imam en mesec prost in ga izkoristim za pravi dopust.

Ali vas bližnji podpirajo pri veslanju?

Da, vedno potrebuješ podporo bližnjih pri tem, kar počneš. Pri meni je tako, da je moj mož tudi moj trener. Tako on hodi na vse moje tekme. Če pa so tekme kje bližje, pride tudi mama, mogoče bratranec, ampak večinoma je mož z mano.

Ali ste bili letos v Londonu prvič?

V Londonu sem bila letos drugič, saj smo šli lani na testno tekmo. Pozanimali smo se, kje bo potekala tekma olimpijskih iger, kje bomo spali, koliko časa se potrebuje do tekmovališča. To priložnost smo bolj izkoristili za ogled Londona, ker smo vedeli, da med olimpijskimi igrami ne bo časa za to.

Kakšen se vam je zdel London?

Ko sem bila prvič, ni bilo nobenih plakatov, da bodo tam olimpijske igre, drugič pa je bilo vse polepljeno.

Kakšen je bil občutek na olimpijskih igrah oz. kako je bilo zastopati Slovenijo na tako pomembnem tekmovanju?

To so bile moje druge olimpijske igre. V Londonu nismo spali v olimpijski vasi, ampak je bila za kajakaše posebna vas daleč stran. Tako ni bilo čutiti posebnega vzdušja športnega spektakla. Pravi občutek olimpijskih iger in pomen tega velikega dogodka sem bolj doživela v Pekingu, ker smo bili tam vsi skupaj. Kadar koli si se sprehodil po vasi, si lahko opazil kakšno pomembno osebnost. To je res nekaj posebnega in olimpijske igre so želja vsakega športnika.

Upate, da boste to izkušnjo ponovili tudi v Riu de Janeiru?

Ja, upam, da bom boljša, ker z rezultati iz Londona nisem ravno zadovoljna in želim predvsem sebi pokazati, da zmorem več.

Kako se pred samo tekmo pripravljate, imate kakšno posebno metodo?

Ne. Pred samo tekmo sem najraje sama, da se v miru pripravim nanjo. Pol ure pred tekmo grem na vodo in se ogrejem. Sodelujem tudi z bioterapevtom, ki mi pomaga, da sem res povsem osredotočena na tekmo in sam start. 

Ali se finančna kriza pozna tudi v športu?

Ja, gotovo, že prej je bilo težko dobiti sponzorja, sedaj pa je še težje.

Ali bi se zaradi kariere preselili v tujino?

Ne. Všeč mi je Koper, to naše morje in niti zaradi veslanja ne bi odšla živeti v tujino.

Kakšen uspeh pa ste dosegali v šoli?

V osnovni šoli sem bila odlična, v srednji prav dobra in dobra, faks pa gre počasi, kakor mi šport dopušča.

Kateri faks pa obiskujete?

Fakulteto za upravo.  

Ali se čez nekaj let vidite v tem poklicu?

(Zadrega) Ne, študirala sem tudi na Fakulteti za šport, dokončala sem dva letnika. Upam, da mi bo uspelo še ostala dva, da bi fakulteto zaključila, saj mi je šport bolj blizu.

Na internetu smo zasledili, da tehtate 65 kg. Zanima nas, ali se vam kilogrami spreminjajo in ali imate točno predpisano, kolikšna mora biti vaša teža?

V sezoni imam 65 kilogramov, pozimi malo več, ker treningi niso tako intenzivni. Ta šport ne določuje posebne teže. Seveda ni dobro, če si pretežek, ker potem se kajak potopi (smeh). No, 65 "kil" je pri meni optimalnih. Premalo pa tudi ni dobro, ker vam lahko zmanjka moči.

Kaj jeste pred tekmo in katera je vaša najljubša jed?

Pred tekmo jemo lahko hrano z manj mesa in z več ogljikovimi hidrati: to so riž, testenine. Če greš na tekmo s polnim želodcem, to ni dobro. Po navadi pojem pred tekmo malo in se najem šele po tekmi. Moja najljubša jed so različne vrste testenin.

Kam se radi odpravljate na rekreacijo oz. počitek?

Jaz sem bolj morski tip, tako da grem tudi na počitnice na morje.

Ali imate domačo žival?

Ja, muco. Stara je 14 let.

Kdo skrbi zanjo, ko vi odpotujete?

Zanjo skrbi večinoma mama. Ko pa gre z nami še ona, za mačko skrbi teta.

S kom boste preživeli novoletne praznike?

Doma s prijatelji.

Nam lahko za konec zaupate kakšno anekdoto iz svojega življenja?

Ja. Pripetila sem nam je, ko smo potovali na tekmo v Srbijo. To je bilo, ko se je tam končevala vojna. V vozilu smo imeli kajak. Na mejni kontroli so nas vprašali, kakšna raketa je to. Ko smo odgovorili, da je to kajak in ne raketa, nam niso verjeli, so nam "odpakirali" in razstavili cel kajak. Ko so se prepričali, da govorimo resnico, so nas spustili mimo. 

Ostale vsebine iz rubrike Regionalček: http://www.regionalobala.si/regionalcek