Ko iz ladijskega dimnika puhne nekaj dima in kapitan glasno zahupa, je jasno, da se mornarji odpravljajo na pot in zapuščajo pristanišče. Še preden zaplujejo proti odprtem morju, mora posadka počakati, da na ladjo vstopijo piloti in se nanjo privežejo vlačilci. Podoben postopek velja pri prihodu ladje v pristanišče. Šele nato sledi nakladanje/razkladanje ladij, železniških vagonov, tovornjakov, skladiščenje, … Med najbolj zanimive ladje zagotovo sodijo kontejnerske, saj se v kontejnerjih nahaja tisoč in en tovor; od visoko tehnološke opreme, avtomobilov, sadja in zelenjave, otroških igrač ipd.

Pogled na koprsko pristanišče z ladijskega mostu. Na levi pilot, na desni kapitan ladje; skupaj koordinirata privez ladje.

Prvi stik z ladjo: ladijski agent

Preden ladja sploh vpluje v pristanišče, jo morajo napovedati. Pomembno vlogo ima ladijski agent – lokalni zastopnik ladjarjev, ki sprva le okvirno najavi datum prihoda ladje. Ta je sicer lahko drugačen od prvotno načrtovanega, saj lahko pride do sprememb, ki so posledica zakasnitev del v predhodni luki, slabega vremena, okvar ipd. A 24 ur pred prihodom ladje v pristanišče mora agent to dokončno potrditi, da lahko področje operative v Luki Koper predvidi privezno mesto in uskladi privez ladje z vlačilci, piloti in upravo za pomorstvo.

Z ladje morajo sporočiti vse podatke o tovoru, in sicer, kje in kako je ta zložen ter kam in kako ga bodo v pristanišču razkladali/nakladali. Pristanišču morajo sporočiti tudi natančne podatke o dolžini ladje, kako je ta opremljena, kakšen ima ugrez. Poleg tega agenti skrbijo tudi za vsakršne potrebe posadke, poskrbijo namreč za dobavo hrane, vode in drugih potrebščin.

Delavci podjetja Luka Koper Inpo preventivno varujejo naše morje in ukrepajo ob morebitnem nenadnem onesnaženju morja.

Uprava za pomorstvo, piloti, vlačilci

Eno od ključnih vlog ima tudi Uprava RS za pomorstvo, ki skozi pomorsko inšpekcijo izvaja nadzor nad tehnično brezhibnostjo ladje in izdaja dovoljenje ladjam za vstop v pristanišča. Potem ko ladja prejme vsa dovoljenja, se lahko počasi približa pomolom v pristanišču. Za to, da ladje varno plujejo v luko, jo na tako imenovanem sidrišču (odprtem morju) čakajo piloti in vlačilci.

Nadzorni center Uprave za pomorstvo Republike Slovenije.

Piloti so izkušeni morjeplovci, ki dobro poznajo morsko dno v koprskem zalivu in plovne kanale, zato kapitanu svetujejo, kako naj varno pluje. Koordinirajo pa tudi delo privezovalcev in vlačilcev. Vlačilci so tista majhna, a zelo močna plovila, ki ladje vlečejo v oziroma iz pristanišča in jo potiskajo proti obali, dokler jo varno ne privežejo. Vleko ladij v koprskem pristanišču izvaja družba Adria-Tow, ki je v polovičnem lastništvu Luke Koper. Njena flota šteje pet vlačilcev: Wotan, Sirius, Neptun, Zeus in Mercur.

Zadnji korak pri vplutju: privezovalci

Na pomolu ladjo čakajo privezovalci, ki jo z močnimi vrvmi privežejo na privezno mesto oziroma bitvo. V koprskem pristanišču to delo opravljajo zaposleni v podjetju Luka Koper Inpo, ki je hčerinsko podjetje Luke Koper. Poleg priveza/odveza ladij jih oskrbujejo tudi z vodo, prevzemajo odpadke z ladij, okrog tankerjev in na vhod v tretji bazen nameščajo zaščitne barže, da se morebitna izlitja ali onesnaženja ne bi razširila proti odprtemu morju. S tremi ekološkimi plovili in s specialno opremo po potrebi čistijo onesnaženja na morju.

Pred razkladanjem tovora jo pregledajo še policisti

Ko je ladja privezana na pomol, tehnični pregled opravi pomorska inšpekcija. Pomembno vlogo imajo tudi policisti, ki varnostno preverjajo ladje, preden te vplujejo v Luko Koper. Preverjanje posadke opravijo ob prihodu ladje, medtem ko potnike na potniških ladjah preverjajo že pred prihodom.

V koprskem pristanišču je sicer 12 specializiranih terminalov, poleg potniškega še kontejnerski, avtomobilski, za generalne tovore, hlajene tovore, les, sipke tovore, silos, glinico, razsute tovore, tekoče tovore, živino.

Gospodarska zbornica Slovenije je leta 2020 izdelala študijo vplivov pristaniške dejavnosti na gospodarstvo. Več kot 7.000 delovnih mest je neposredno in posredno povezanih s pristaniško dejavnostjo, v središču katere je Luka Koper. En evro prodaje v pristaniški dejavnosti pa ustvari še 3,3 evre v preostalem gospodarstvu.