Pred dvema tednoma je minilo točno leto dni odkar ste zasedli funkcijo župana Istre. Kako se počutite v novi vlogi, kakšen je bil prvi stik z novo funkcijo?

To je velika sprememba v primerjavi z mojo prejšnjo funkcijo, ko sem bil župan Buzeta. Trudim se biti nekakšno telo, ki na eni strani koordinira z ene strani vse občine in njihove skupne projekte v odnosu do države in Evropske skupnosti, na drugi pa pomagati zasebnemu sektorju, preveriti kaj lahko storimo zanje, za njihove projekte in jim priskočiti na pomoč. Tako poskušam voditi Istro. Bistvo je to, da dajemo glave skupaj, delamo s skupnimi močmi in mislim, da v tem uspevam. V prvem letu imamo že veliko konkretnih rezultatov v skladu z imperativom mojega mandata, to je racionalnost in varčevanje, se pravi vse, s čimer se zasebni sektor spopada že leta. To zaenkrat daje rezultate in zato delam z veliki veseljem. Tako bo tudi prihodnja tri leta, naredili bomo vse, kar bo v naši moči.

V predvolilni kampanji ste Istranom obljubili, da bodo po štirih letih vašega mandata enostavno bolje živeli. Ali to še vedno drži?

Vsekakor. To je glavni cilj. Mislim, da je čas mojega mandata glavna tema gospodarstvo. To je najbolj pomembno in postavlja se vprašanje, kaj lahko mi v javnem sektorju naredimo za zasebni sektor, da bi ta lažje zadihal in bi ljudje posledično bolje živeli. Letos smo uspeli privarčevati dober milijon evrov, ki smo ga takoj vrnili v zagon gospodarstva. To sem delal že kot župan in to potrebuje močno vez z nacionalno vlado, ministrstvi in Evropo. Na tem bom vztrajal, ker menim, da smo na pravi poti. Ravno pred dvema tednoma je Istra prejela nagrado kot tretja najbolj konkurenčna regija na Hrvaškem. To je za nas le “check-point”, hkrati pa tudi dobra vizitka za vse investitorje. Po drugi strani je danes v Istri manj brezposelnih kot pred letom dni, kljub vsem težavam. Rezultati so že vedno daleč od zadovoljivih, a gremo po pravi poti.

Hrvaška je, podobno kot Slovenija, v veliki krizi. A zdi se, da se v Istri živi bolje kot v ostalih delih države. Povprečna plače so višje, brezposelnost je nižja, …

To drži, a ne bi si upal trditi, da se živi dobro ali boljše, ampak kvečjemu manj slabo. Standard je še vedno zelo daleč od tistega, ki bi ga morali živeti. Enostavno se s tem nočemo zadovoljiti, ker vemo kakšen je potencial in kaj vse lahko dosežemo. Imamo veliko težav, ki jih moramo rešiti in tega se zavedamo. Letos smo z občinami pripravili program desetih ukrepov za pomoč gospodarstvu, ki bodo zagotovo dali svoje rezultate. Nenehno smo v stiku s potencialnimi investitorji in pri tem vztrajamo. Bistvo vsega je, da denar skozi proračun vračamo tistim, ki ta proračun polnijo. Po štirih letih se bo to še kako poznalo.

Pred parlamentarnimi volitvami je bilo veliko govora o decentralizaciji Hrvaške, sedaj pa vlada pripravlja povsem drugačen program, tak ki bi razbil dosedanje županije jih nekako združil in sestavil nove večje regije. Istro bi v tem pogledu želeli združiti z Liko. Veliko državnih organov se iz Pulja seli na Reko. Kako gledate na takšno politiko?

Ko je govora o decentralizacije smo v Istri zelo občutljivi. Prepričani smo, da je Istra zgodovinska in geografska regija, ki hoče in mora ostati samostojna, mi temu pravimo eno stopnico pod državo. Prav ste dejali, lani je bilo kar nekaj pobud in iniciativ vlade, da se na novo definirajo planska območja, nas bi združili z Liko in severnim Jadranom, kar je za nas nesprejemljivo. Istra mora biti kot regija samostojna, čas ni za nove regije, čas je, da se dogovorimo o tem, katera področja, ki jih sedaj upravlja država moramo prenesti na regije. Tako odgovornosti kot tudi pristojnosti.

… želite tudi več davčne pristojnosti oziroma nekoliko večja pooblastila pri pobiranju oziroma upravljanju javnega denarja?

Vsekakor. Danes na vsakih 10 davkoplačevalskih kun jih 9 konča v Zagrebu. V čem je potem smisel regij? Poudarjam, ne gre samo za denar, gre tudi za odgovornost in nivo odločanja, saj bomo lahko le tako zares oblikovali svoj razvoj. Povsod v Evropi, kjer se je upoštevalo načelo subsidiarnosti in se je odločanje preneslo na nižje ravni samouprave, so regije veliko bolj uspešne kot v centraliziranih državah. Enostavno zato, ker neki državni zakon lahko v eni regiji velja, v drugi pa ne, sploh ko gre za neke specifike, kot je kmetijstvo ali turizem, ki v Istri in na primer Slavoniji ne moreta biti enako regulirana.

V Sloveniji nimamo regij. O tem se veliko govori, a neke ravni oblasti med državo in občinami ni. Kakšna je vaša izkušnja, menite, da Slovenija s tem varčuje na novi nepotrebni širitvi birokracije, ali gre za vejo oblasti med državno in lokalno skupnostjo, ki pripomore k razvoju?

Regije niso naš izum. Regije že zelo dolgo živijo po vsej Evropi. Spomnim se, da je pred dvajsetimi leti bila aktualna iniciativa "Istra regija v Evropi regija". Razvite regije so lokomotiva razvitih držav, neglede na to, ali gre za Nemčijo, Francijo, Italijo ali druge države. Vendar morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvič morejo biti točno definirane, drugič pa morajo imeti jasna pooblastila, torej možnost vpliva na svoj razvoj. Zato menim, da so regije enostavno dobrodošle za razvoj države, so instrument preko katerega lahko država lažje zazna potrebe svojih državljanov. Zato sem velik zagovornik regionalizma.

Veliko časa se o tem že govori, v zadnjem času imam občutek, da še nekoliko bolj, in sicer, da je Istra Istra, ne glede na meje. Da ima skupno preteklost, skupne korenine in zato tudi skupno prihodnost. Ali po vaše obstaja možnost, glede na to, da sta obe državi v EU, da se čezmejno povežemo in delujemo kot neka enotna regija znotraj unije?

Absolutno. Na tem že delamo. Imamo zelo pogoste kontakte in dobre odnose z Istro v Sloveniji in tudi Italiji. Pripravljamo skupne projekte z obema državama, ampak ne smemo delati le na projektih. Izkoristiti moramo skupne vire, že sedaj praktično ni meja, čez kako leto ne bo več niti Schengena. Zato pravim, dajmo skupaj črpati te vire, začnimo pri zaščiti tradicionalnih proizvodov. Povsem neumni se mi zdijo spori okrog tega, čigav je teran, refošk, pršut, oljčno olje, itd. To ni dobro ne za ene ne za druge. Zato predlagam, da teh proizvodov ne zaščitimo ne pod blagovno znamko Slovenije, ne Italije ne Hrvaške, ampak pod blagovno znamko teritorija. Istra je teritorij, ki se razprostira čez Italijo, Slovenijo in dve Hrvaški županiji. Zavedati se morate, da tudi na Hrvaškem je Istra razdeljena v dve regiji. Zgodovinsko gledano pod Istro spadajo tudi otoki (Cres, Mali in veliki Lošinj) in Liburnija, to so naselja ob obali preko Učke, ki segajo vse do Opatije. Tako je Istra tudi v Primorsko-Goranski županiji. Zato recimo, da obstaja istrsko oljčno olje, istrski teran, istrski pršut, ne glede na to, v kateri državi je bil pridelan. Tako bomo boljši v marketingu, prepoznavnosti in prodaji.

Dejali ste, da imate s slovensko Istro odprtih več projektov. Kateri so največji?

Projektov je cel niz. Več jih je sicer z regijo Veneto in FJK, to predvsem zato, ker Slovenija nima regij, pa vendar smo odlično delali z Mestno občino Koper na projektu Revitas, podobno je bilo s projektom Parenzana. Tako bomo delali na turizmu in upam da tudi infrastrukturi. Mene izjemno žalosti železnica. V Istri je železnica žalostna, v celem svetu pa se ta segment prometa potencira. Zato bi morali skupaj vsi trije komponenti Istre pristopiti k projektu železnice od Pulja preko Kopra v navezavo na Trst. To bi bil tipičen primer dobrega projekta. Imamo tudi pomembno skupno točko, ki je morje, tukaj že sodelujemo pri zaščiti le tega, sodelujejo pristanišča. Veliko je skupnih točk in sodelovanja bo v bodoče še več. Italijansko, slovensko in hrvaško Istro povezuje praktično vse, od preteklosti do prihodnosti.

Minilo je leto dni, odkar je Hrvaška vstopila v EU. Prisotnega je veliko skepticizma, zanima me kakšna je vaša ocena.

To je bil pravi korak. Vstop v EU nam odpira veliko priložnosti, vse je odvisno od tega, kako jih bomo zgrabili. Vstop v EU ni samo to, da ni več carinikov v Sečovljah, Dragonji in na Sočergi. Predvsem pomeni padec meje. Ko sem bil še otrok mi je bilo povsem vseeno, ali sem šel v Koper ali v Reko, tako smo bili vzgojeni. Moji otroci tako ne razmišljajo. Te meje so po nepotrebnem nekoliko razdvojile ljudi. Zato je padec mej pomemben za ponovno povezovanje ljudi, to bo prineslo s seboj samo pozitivne učinke.

Pravite, da bodo meje v glavah še morale pasti. A vseeno se zdi, da smo na dobri poti. Tudi, ko je bila v igri arbitraža in navidezni spor med državama, ki je bil to spor državnih vrhov, nikakor ne ljudi. Veliko prebivalcev slovenske Istre tudi pravi, da se na primer v Trstu, ali Umagu počuti povsem domače. Mogoče bo to še bolj izrazito, ko bo Hrvaška vstopila v Schengen?

To je to bogastvo. Razumeti moramo, kaj je ljudem najbolj pomembno. Najpomembneje je, da imajo svoje delo, da imajo zdravstveno oskrbo, da imajo otroka kam poslati v vrtec in šolo, se pravi, da imajo zagotovljene vse osnovne življenjske potrebe. Mislim, da smo skozi 20 let demokracije morali skozi neke faze. Odlično je, da so ljudje v Istri pomešani. Sam trdim, da ljudi ne zanima, ali je meja na kopnem 10 metrov levo ali desno, ali je tisti kubični meter vode slovenski ali hrvaški. To niso prioritetna vprašanja, ker vemo, da bodo čez kako leto to samo še teme iz preteklosti. Zato se raje fokusirajmo na vprašanja za skupni razvoj. Kako lahko skupaj koristimo izolsko bolnišnico, ali kako lahko oseba iz Kopra, ki je na deficitarnem delovnem mestu, poišče službo v Umagu in še "iks" takšnih situacij. To so vprašanja, ki bi omogočila boljše življenje. Arbitraža je administrativni problem, ki k sreči ni skregal ljudi, ki živimo ob meji.

Sedaj, ko sva prešla različne faze sodelovanja in prihodnosti Istre vas sprašujem ... Istra kot Toskana. Mnogi ju primerjajo, mnogi Istri pravijo nova Toskana. Je to mogoče, se lahko vzpostavi tako močna blagovna znamka?

Ne želim se primerjati z nikomer. Istra naj bo Istra kot neka druga regija, ki gre svojo pot. Sicer so primerjave dobrodošle in godejo, vendar ne smemo nikogar kopirati, ampak nadaljevati po svoji, istrski poti. In velikokrat so me vprašali kje se nahaja. Moj odgovor je preprost. Istra je polotok med dvema polotokoma, Balkanskim in Apeninskim.

Neodvisna Istra? Pobud, vsaj recimo temu internetnih, je vse več …

Ne, težko verjamem. Samostojna regija preko državnih meja znotraj EU, to pa vsekakor. To je naš cilj, ne govorimo pa o neki neodvisnosti ali odcepitvenih težnjah.

Za konec bi vam postavil še nekaj osebnih vprašanj, da bodo bralci spoznali, kdo je Valter Flego. Rodili ste se v Kopru, govorite slovensko, a niste nikoli obiskovali slovenskih šol.

To je posledica življenja ob meji. Sem iz Buzeta in iz tega vidika smo bili vedno vezani na Koper. Res je, govorim slovensko in bil sem tudi podpredsednik društva slovensko-hrvaškega prijateljstva. Moja nona je iz Kubeda, tam je spoznala nonota, ki je delal na Rižanskem vodovodu, nato sta se preselila v Buzet. To je takšna, tipična "mešana istrska štorija".

V svojem življenjepisu ste zapisali, da ste imeli po študiju veliko možnosti za odhod v tujino, a se za to niste odločili. Danes se vse več mladih odloča za ta korak.

Ko sem diplomiral sem bil med najuspešnejšimi študenti svoje generacije. Podjetja iščejo najboljše talente, kot nogometni klubi iščejo najboljše nogometaše. Prevladalo je srce, zato sem se vrnil v Istro. Vsekakor je odhod mladih danes problem. Problem slabih ekonomij. Očitno imamo dobre šolske sisteme, saj so kadri zaželjeni po svetu, ti isti kadri pa si doma ne morejo zagotoviti dostojnega življenja. To ni dobro, saj nam bežijo najkvalitetnejši kadri, naše prebivalstvo se stara.

Vi ste politik, to v zadnjem času ni najbolj komfortna in spoštovana profesija. Pa vendar spadate med t.i. mlade politike, ne glede na slab sloves politične klike imate ugled med ljudmi, na vas se ne lepijo afere. Kako vam uspeva?

Res je, danes ni najbolj popularno biti politik. (smeh) Vsekakor tudi ni enostavno. V prvi vrsti zaradi konkurence, ker obstaja veliko umazane igre in blatenja. A ko si v politiki, moraš razumeti nekaj predpostavk. Dvigniti se moraš nad dnevno politikantstvo in pljuvanje, ker na dolgi rok ljudje tega ne trpijo. Od tega ni kruha. V tem primeru oba izgubljata. V Istri ne maramo kreganja, nismo tip ljudi, ki bi jim bilo všeč rušenje in napadanje. Moj cilj je delati, da bo življenje Istranov boljše. Nizke udarce je potrebno spregledati in nanje pozabiti. To ljudje prepoznajo na dolgi rok, to se zagotovo izplača. Delam, kar je v moji moči. Meni je bistveno, da grem mirno spat. Vedno mi bodo lahko očitali, da bi se dalo narediti več. To je vedno mogoče, a osebno si prizadevam, da bom po štirih letih mandata lahko pokončno hodil po Istri in vsakogar pogledal v oči.

Še zadnje vprašanje. Poleg politike, kaj vas še zanima. Kaj počnete v prostem času, kolikor ga ostane?

To je dobro vprašanje. Na žalost mi res preveč časa vzame ta "rock and roll" oziroma centrifuga, ki se imenuje istrska županija. A to počnem z velikim entuziazmom. Energijo dobivam od družine, brez njih ne bi zdržal. Ko uspem, rad kaj preberem, grem na kolo, se družim s prijatelji, s katerimi se poznamo 20, 30 let. In ko ste vprašali, kdo je Valter Flego, vam povem, da je to človek, ki gre vsak dan spat z mislijo, da se delo vedno izplača. In če delate in verjamete v to, se vse stvari postavijo na svoje mesto. Sedaj me čakajo še tri leta dela z istim ali še bolj intenzivnim ritmom, nato se bom odločal kako in kaj naprej.