BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v tretjem četrtletju letos v primerjavi z drugim letošnjim četrtletjem zmanjšal za 0,6 odstotka, v primerjavi z enakim enakim lanskim obdobjem pa za 2,9 odstotka. BDP se je v drugem četrtletju v primerjavi s prvim četrtletjem znižal za 1,1 odstotka. Slovenija je tako znova v recesiji, saj že drugo zaporedno četrtletje beleži padec BDP.

"Razmere v slovenskem gospodarstvu ostajajo slabe," je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala vodja sektorja za makroekonomske statistike na statističnem uradu Karmen Hren. Tretje četrtletje ni prineslo posebnih novosti glede dogajanja v gospodarstvu. "Gospodarske razmere še naprej zaznamuje zlasti šibko domače povpraševanje, dodatno pa se temu v zadnjega pol leta pridružuje tudi zmanjševanje povpraševanja tujine po proizvodih in storitvah, ki jih proizvajamo v Sloveniji," je povedala.

Domače povpraševanje se je v tretjem četrtletju letos na letni ravni zmanjšalo za 6,6 odstotka. "Zmanjšalo se je prav v vseh elementih domačega trošenja," je pojasnila Hrenova. Izdatki za končno potrošnjo so bili manjši za tri odstotke, v enakem obsegu se je zmanjšalo tudi končno trošenje gospodinjstev. Pri tem v Sloveniji največje padce beležimo v skupini trajnih proizvodov, zmanjšujejo pa se tudi izdatki za druge proizvode. Tudi obseg končnega trošenja države je bil manjši kot pred letom.

"Še bistveno bolj kot končno trošenje se še naprej zmanjšuje investicijsko trošenje," je povedala Hrenova. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2011 je bilo manjše za 20,4 odstotka. "Ta padec je znova zelo velik in je največji po letu 2009," je dejala.

Investicije v osnovna sredstva so bile manjše za 8,8 odstotka; investiranje v gradbene objekte ob trenutno 10,5-odstotnem zmanjšanju nakazuje umirjanje padanja, investiranje v stroje in opremo pa se po rasti v letu 2011 zopet čedalje bolj izrazito zmanjšuje. Dodatno k padanju bruto investicij prispevajo tudi investicije v zaloge.

"Če obseg investicij v gradbene objekte v trenutnem obdobju primerjamo z investiranjem v letu 2008, ugotovimo, da je tega padca zdaj že za več kot 50 odstotkov," je povedala Hrenova in dodala, da tako majhnega obsega investiranja v gradbene objekte ne beležimo že od leta 1995 oz. 1996, odkar so na voljo podatki.

Poleg domačega povpraševanja se drugo četrtletje zapored zmanjšuje tudi zunanje povpraševanje, čeprav so ti padci po oceni Hrenove zaenkrat še relativno zelo majhni. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2011 je bilo zunanje povpraševanje manjše za 0,7 odstotka.

"Domače povpraševanje je šibko, zmanjšuje se zunanje povpraševanje in posledično tudi ni potrebe po uvozu, zato se uvoz v Slovenijo še naprej zmanjšuje bistveno hitreje, kot se zmanjšuje izvoz. Posledično Slovenija v transakcijah s tujino ustvarja izjemno visoke presežke že v vseh četrtletjih letošnjega leta," je pojasnila Hrenova.

V tretjem četrtletju letos je bilo na računu menjave blaga in storitev s tujino ustvarjenega presežka v višini 4,3 odstotka BDP. "Tak presežek je pravzaprav fenomenalno dober rezultat, če seveda odmislimo okoliščine, v katerih je bil dosežen," je dejala Hrenova in dodala, da je tak presežek največji po letu 1995. V celotnih transakcijah s tujino je presežek znašal 2,6 odstotka BDP.

"Ker je majhno domače in zunanje povpraševanje, se temu prilagajajo tudi podjetja s svojo proizvodnjo," je povedala Hrenova. Dodana vrednost se zmanjšuje v vseh skupinah dejavnosti slovenskega gospodarstva, posledično pa je manjše tudi zaposlovanje podjetij.

V predelovalnih dejavnostih se je dodana vrednost zmanjšala za 0,6 odstotka, v skupini dejavnosti trgovine, transporta in gostinstva za 3,9 odstotka, v dejavnostih s pretežno državnim sektorjem za 1,2 odstotka, v strokovnih, znanstvenih, tehničnih in podobnih dejavnostih za 4,9 odstotka, v gradbeništvu za 10,4 odstotka. Skupna dodana vrednost je bila manjša za 3,1 odstotka.

Statistični urad je naredil tudi manjšo simulacijo, ki je pokazala sledeče: če bi bil padec BDP v zadnjem četrtletju letošnjega leta približno enako velik kot v minulih dveh trimesečjih, torej približno triodstoten, bi to za celotno leto 2012 pomenilo padec BDP v višini 2,4 odstotka.

Če bi se razmere izboljšale in bi bil padec BDP v zadnjem četrtletju dvoodstoten, bi to pomenilo 2,2-odstotni padec BDP za celotno leto 2012, če bi se izpolnile bolj pesimistične napovedi in bi bil padec BDP v zadnjem četrtletju štiriodstoten, pa bi se v celotnem letu BDP zmanjšal za 2,6 odstotka. "Nekako na palec lahko rečemo, da približno ena odstotna točka v zadnjem četrtletju pomeni 0,2 odstotne točke za celo leto 2012," je pojasnila Hrenova.