Slovenski rokometaši so v osmem medsebojnem obračunu na velikih tekmovanjih premagali tekmece iz Rusije. Po dveh porazih na olimpijskih igrah v Sydneyju leta 2000 in Atenah leta 2004, dveh na evropskih prvenstvih v Španiji leta 1996 in na Hrvaškem leta 2000 ter treh na svetovnih prvenstvih na Islandiji leta 1995, v Franciji leta 2001 in Tuniziji leta 2005 so slavili na letošnjem sklepnem turnirju v Španiji, z zmago pa so si priigrali tudi polfinale, enega največjih uspehov v reprezentančni zgodovini.

Slovenski selektor Boris Denič je po poškodbi Dragana Gajića naknadno poklical Petra Puclja, ki se je soigralcem pridružil le osemnajst ur pred začetkom četrtfinalnega dvoboja. Krožni napadalec velenjskega Gorenja se je takoj znašel na slovenskih obrambnih okopih, kjer je menjal bolj napadalno usmerjenega Jureta Dolenca. Poleg njega sta mesto na zunanjem položaju zasedla še Borut Mačkovšek in Uroš Zorman, na krilnem Gašper Marguč in Luka Žvižej, na mestu krožnega napadalca pa Matej Gaber.

Slovenija v uvodnih minutah nikakor ni razvila prave igre, ruska obramba 5-1 - na "špici" je bil njen najboljši igralec Timur Dibirov - jim je povzročila velikanske preglavice. Rusi so svoje poti do gola preprečevali na dovoljen in nedovoljen način, nemški sodniški par Marcus Helbig/Lars Geipel je že v uvodnih minutah - v presledku nekaj sekund - na klop za kaznovane poslal dva pregroba ruska igralca, a tudi to ni pripomoglo k boljši slovenski igri v napadu.

Slovenski rokometaši so v uvodnih petnajstih minutah dosegli le gol iz igre (Dolenec), preostale pa iz sedemmetrovk (trikrat Miha Žvižej in enkrat Dolenec). Rusi so se medtem razleteli na igrišču, po zaostanku s 4:8 pa je Denič v 14. minuti zahteval minuto odmora. Njegovi napotki in korekcije v napadu in obrambi so obrodili sadove, zadetek v polno je bil tudi vstop vratarja Primoža Prošta, ki je zamenjal nerazpoloženega Gorazda Škofa.

Slovenci postali mojstri končnice

Slovenci so si v 15. minuti sicer pridelali najvišji zaostanek (4:9), nato pa je nastopilo njihovo obdobje. Začetnik preobrata je bil Prošt, nekaj njegovih obramb je dvignilo soigralce, stekla je tudi igra v napadu. Razlika v zadetkih je bila vse manj izrazita, po dveh zaporednih golih Marguča v 22. minuti pa v začetnem izhodišču (11:11). Slovenskega pohoda nista zaustavili niti verižni izključitvi Mihe Žvižeja in Marka Bezjaka med 22. in 24. minuto. Sebastian Skube je v 26. minuti poskrbel za prvo slovensko vodstvo na tekmi (13:12), skupaj s soigralci pa je na polčas odšel z golom prednosti (14:13).

Luka Žvižej je takoj na začetku zadel s sedmih metrov za 15:13, a skupaj s soigralci ni dolgo lasa "užival" v vodstvu, saj so Rusi vzpostavili ravnotežje in v 38. minuti so ponovno zaostali za gol (17:18). Denič je s pogostimi menjavami iskal najbolj razpoloženo kombinacijo proti vse manj prepričljivim Rusom, ki so v 39. minuti ostali še brez Sergeja Harboka, ki je prejel rdeč karton po grobem prekršku nad Nenadom Bilbijo, le tri minute kasneje pa je po treh izključitvah prostor na tribuni moral piskati še Mihail Čipurin.

Slovenija je odhod dveh nosilcev ruske igre s pridom izkoristila, z goli Mihe Žvižeja, Marguča in Vida Kavtičnika povišala na 23:18, nato pa so se v slovenske vrste prikradle črne minute. Rusija se je z delnim izidom 3:0 približala na dva gola zaostanka (21:23), Denič pa je zadrego svojih varovancev prekinil z minuto odmora. Ta je le začasno prekinila nalet Rusov, ki so se v 51. minuti približali na 25:24.

Slovenija je slabo izkoristila verižni izključitvi Pavla Atmana in Alekseja Rastvorceva med 53. in 55. minuto, navkljub očitni premoči na igrišču je dosegla le gol in zadnjih pet minut začela z dvema zadetkoma prednosti (26:24). V izjemno stresni končnici so Deničevi izbranci vendarle zdržali, odločilen gol pa je ob igralcu manj dosegel Skube in se uvrstili v polfinale svetovnega prvenstva.

Sorodne vsebine:

Slovenski rokometaši med osmimi najboljšimi na svetu!

Slovenski rokometaši naskakujejo polfinale SP

Na Katančevem seznamu brez velikih sprememb