Projekt parkovne infrastrukture poleg informacijskega centra zajema še ureditev območja pred ankaransko vpadnico, gradnjo hleva in obore za pašne živali, ploščadi in centralne opazovalnice.

Projekt, ki se v veliki meri financira iz evropskih kohezijskih sredstev za turizem, je pripravljen, formalno potrjen bo po navedbah ministrstva za okolje in prostor v prvi polovici prihodnjega leta. Gradnja, ki naj bi trajala približno leta dni, se bo po navedbah ministrstva predvidoma začela konec leta 2013 ali v začetku 2014, odvisno od poteka javnega razpisa za izbor izvajalca. V DOPPS upajo, da bodo z gradnjo lahko začeli prihodnje jeseni, ko bo kar najmanj moteče za ptice.

Projekt zaradi finančnih razlogov sicer časovno zaostaja za načrtovanim planom. Leta 2010 potrjeno gradbeno dovoljenje je bilo treba tako obnoviti. Popravki bodo potrebni tudi v prvotnem investicijskem programu, ki vrednost investicije ocenjuje na 2,7 milijona evrov.

Informacijski center bo po besedah Mozetiča omogočal boljšo izvedbo naravoslovnih dni za osnovne in srednje šole, ki so že stalni gostje zatoka. Obiskovalcem bo nudil informacije o tem največjem polslanem močvirju v Sloveniji in jih seznanjal s pomenom ohranjanja mokrišč. V bioloških učilnicah bo potekalo kakovostno spoznavanje osnovnih ekoloških razmer.

Zatok, kjer so do zdaj opazili 242 vrst ptic oziroma 60 odstotkov vseh evidentiranih vrst ptic v Sloveniji, poleg šol po besedah Mozetiča iz leta v leto obiskuje več prebivalcev Obale in iz notranjosti Slovenije, ki tu najdejo mir in možnost oddiha. V DOPPS ocenjujejo, da ga letno obišče okrog 15.000 oseb.

Narašča tudi število ptic, ki si to sredozemsko mokrišče izberejo bodisi za prezimovanje ali gnezdenje v spomladanskih mesecih. V polslani laguni, ki so jo leta 2007 renaturirali, najdejo tudi pozimi dovolj hrane, voda namreč tam le redko zamrzne. V spomladanskih mesecih pa pticam odprte vodne površine, obdane s trstičjem, nudijo primerne pogoje za gnezdenje.

Dejstvo, da se v zadnjih letih povečuje tako število opaženih vrst v rezervatu kot populacije znotraj vrst, po besedah Mozetiča priča, da so z renaturacijo zatoka, ki je bil ob koncu devetdesetih let tik pred uničenjem, ustvarili dobre pogoje za ptice. Poleg teh je v mokrišču moč opaziti prek 30 vrst kačjih pastirjev, med njimi tudi take, ki so v Sloveniji ogroženi. Tudi zaradi mnogih živalskih in rastlinskih vrst je zatok po mnenju Mozetiča izjemnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti v Sloveniji.

Z decembrom se v zatoku začenja sezona prezimovanja, ki bo trajala do prve polovice februarja. Ob zimskem štetju naštejejo od 5000 do 10000 ptic. Od številnih vrst ptic, ki pridejo v rezervat prezimovat predvsem iz severa Evrope, so letos že opazili race, race žličarice, žvižgavke in liske.

Sorodne vsebine:

Preobremenjen, a še vedno brez vstopnine

Zavarovana naravna območja na Obali

Katere sploh imamo?