Po Štrukljevem mnenju vlada vztraja pri ultimatu in se ne želi pogajati. Pred sredinim nadaljevanjem pogajanj je zato "praktično vse v zraku", tudi nadaljevanje pogajanj, pravi. "Bomo videli, če bo vladna stran imela dovolj konstruktivne volje, da se bo začela pogajati," je dodal.

Kot je za STA povedal vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič, sindikati v sredo pričakujejo vladni približevalni predlog, ki bi šel pod številko 158 milijonov, kolikor želi vlada letos privarčevati. Spomnil je, da mnogi resorji še vedno niso odkrili notranjih rezerv, čeprav bi to lahko pomenilo zmanjšanje pritiska na mase za plače in druge prejemke.

Po mnenju glavnega vladnega pogajalca, ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta pa je bila dobra stran današnjih pogajanj ta, da so dobili prvi sindikalni približevalni predlog. Za STA je dejal, da v sredo pričakuje nadaljevanje pogajanj in ocenil, da bi ta lahko zaključili do torka ali srede prihodnji teden.

Virant se je sicer strinjal s stališči sindikalistov, da so se pogajanja pri zadnji izmenjavi predlogov varčevalnih ukrepov nekoliko zaostrila, a je po njegovih besedah treba vedeti, da ima vlada "mejo, preko katere ne more iti za nobeno ceno". O višini znižanja mase za plače pa je pojasnil, da so pri vsoti že nekoliko popustili, predvsem prek tega, da se del plačnih pravic pokrije s prerazporeditvami iz materialnih stroškov.

Vladna stran bo po njegovih besedah še razmislila, ali bo za nadaljevanje pogajanj v sredo pripravila nov približevalni predlog ali pa bo zahtevala približevalni predlog sindikatov. Ukrepi bi v vsakem primeru veljali do konca prihodnjega leta, je še dejal Virant, ob pripravi proračuna za leto 2015 pa bi se s sindikati znova usedli za skupno mizo.

Novi predlog vlade sicer ni več vseboval progresivnega znižanja regresa za prehrano, a vlada vztraja pri zamrznitvi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in zamiku napredovanj na junij 2014. Ostala sta tudi predloga ukinitve dodatka za akademski naziv in znižanja nadomestila za bolniško odsotnost. Tokrat je vlada predlagala 0,25-odstotno znižanje dodatka na delovno dobo.

Vlada je nekoliko spremenila predvideno kompresijo plačne lestvice oziroma zmanjšanje razmerij med plačnimi razredi. Novi predlog je tako predvideval progresivno kompresijo s štirih na od 3,95 do 3,9 odstotka.

Dodatnih 39,5 milijona evrov bi vlada v pol leta privarčevala s prihranki pri materialnih stroških. V prvem približevalnem predlogu je bilo na tej postavki predvidenih 26,5 milijona evrov prihranka v šestih mesecih.