Regija svoje primerjalne prednosti vidi v izvozno naravnanih podjetjih, ki so kljub zmanjševanju regionalnega bruto domačega proizvoda v zadnjih dveh letih na tujih trgih ohranila delež prodaje.

Direktor Regijske razvojne agencije (RRA) Severne Primorske Črtomir Špacapan upa, da bo Goriška v prihodnjem programskem obdobju lahko presegla občinske meje in nekoliko več naredila na področju regionalnega razvoja. Tanja Golja iz iste agencije je poudarila, da ima severnoprimorska regija možnost specializacije na področju razvoja novih izdelkov, kot so novi materiali, informacijska tehnologija, genetika, biomedicina, ki bi bile vključene v področje predelovalnih dejavnosti, ki regiji prinašajo najvišjo neto dodano vrednost. Prav tako potencial pomeni raziskovalno-razvojna dejavnost, predvsem na področju biotehnologije in naprednih materialov.

S predstavniki te regije se je državna sekretarka pogovarjala o procesu priprave ter vsebinah strateških in programskih dokumentov za črpanje evropskih sredstev v programskem obdobju 2014-2020. Hkrati s pripravo razvojnih dokumentov na nacionalni ravni potekajo tudi procesi priprave regionalnih razvojnih programov, temeljnih strateških in programskih dokumentov, s katerimi se bodo uskladili razvojni cilji v regijah ter določili instrumenti in viri za njihovo uresničevanje.

Po besedah Kirbiš Rojsove bo v prihodnjem sedemletnem obdobju Sloveniji na voljo manj sredstev - skupno skoraj 3,3 milijarde evrov. Znižanje je posledica večje razvitosti Slovenije in zniževanja sredstev za evropsko kohezijsko politiko na ravni celotne EU.

Prav zaradi tega državna sekretarka meni, da zgolj z evropskimi sredstvi Slovenija ne bo mogla povečevati gospodarske rasti. Tako si Slovenija ne sme privoščiti, da bi sredstva vlagala v razpršene vsebine, temveč jih je treba koncentrirati. Ob tem je omenila tudi pomen debirokratizacije oz. poenostavljanja postopkov, saj naj bi v obdobju 2014-2020 uvedli elektronski sistem prijav in poročanja pri evropskih projektih. Prednost bodo imeli projekti s čim večjimi sinergijskimi učinki in tisti, ki bodo povezovali več skladov.

V pogajanjih na ravni EU je bilo opredeljenih 11 tematskih ciljev, pri tem pa bo za krepitev raziskav, tehnološkega razvoja in inovacij, povečanja informacijskih komunikacijskih tehnologij, konkurenčnosti malih in srednjih podjetij ter nizkoogljično gospodarstvo treba nameniti od 50 do 60 odstotkov sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Novost je tudi, da bo treba več vlagati tudi v socialno vključevanje - za ta namen bo treba nameniti vsaj 20 odstotkov sredstev Evropskega socialnega sklada.

Več iz rubrike Gospodarstvo:

Luke Koper ima managerja leta

Rakovec zahteval prepoved izvršitve sklepa o razrešitvi

Cene življenjski potrebščin so se zvišale