Na vprašanje glede odgovornosti je Bratuškova v izjavi za medije odgovorila, da je treba počakati izsledke notranjih nadzorov. Po njenih besedah takrat ne bo treba govoriti o objektivni odgovornosti, ampak bodo lahko konkretno ugotovili, kaj je šlo narobe.

Pravosodni minister Senko Pličanič pa meni, da je šlo v tem primeru nekaj narobe tako na tožilstvu kot pri sodstvu, zato od obeh organov čim prej pričakuje ugotovitve in ustrezne sankcije. Ko bosta ugotovila, kaj je šlo narobe, morata generalni državni tožilec Zdenko Fišer in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša po besedah Pličaniča državljanom pojasniti, kako bosta ukrepala.

Če Masleša ali Fišer v primeru ugotovljene napake sama ne bosta prevzela odgovornosti, ima vlada možnost, da sproži postopke razrešitve enega ali drugega. Minister se strinja, da obstaja ta možnost, a dodaja, da vlada glede generalnega državnega tožilca sicer nima neposrednih odgovornosti, temveč gre to prek Državnotožilskega sveta.

Fišer je na sestanku, kot je povedal v izjavi, zagotovil, da bodo zahtevo raziskali in vložili vse napore, da bi stvari prišli do dna. Predsednici vlade "šteje v dobro", da ni spraševala o konkretnih podatkih iz primera. Na vprašanje, zakaj je Bratuškova torej sklicala sestanek, je odgovoril: "To boste najbrž njo vprašali, jaz sem imel glede tega sestanka že vseskozi pomisleke."

Kot je pojasnil Fišer, je nadzor nad tožilstvom že odredil in za to po njegovih besedah ni bilo treba sklicevati tega sestanka. Na vprašanje, kako ocenjuje sestanek, je odgovoril, da "mešano". Sicer pa bi bil po njegovem mnenju zelo dober rezultat sestanka, če bi politika bolje razumela specifiko dela in odločanja v pravosodju. Sistem ne sme delovati tako, da bi nosilci odločanja delovali pod pritiskom strahu, poudarja.

Tudi Masleša pravi, da skrajno resno jemljejo primer, ki se je zgodil, in razumejo, da so ljudje ogorčeni. Hiteti pri preiskavi po njegovem mnenju ne kaže preveč, a računa, da bodo ugotovitve v tem primeru javnosti predstavili do prihodnje srede. Ob tem pojasnjuje, da predsednica vlade ne more zahtevati odgovornosti posameznika v tem primeru, saj da morajo stanje sami ugotoviti in ukrepati znotraj sodnega sistema.

Masleša je na vprašanje, ali je Bratuškova sprožila vprašanje o odgovornosti, odgovoril, da je že v začetku pojasnil, da prihajajo z dveh različnih vej oblasti in da so se tega sestanka udeležili iz vljudnosti, na njem pa se lahko pogovarjajo le o sistemskih rešitvah.

Da se zaveda ločenih vej oblasti in odgovornosti, je sicer v izjavi za javnost poudarila tudi Bratuškova. Po njenih besedah so se na sestanku pogovarjali tudi o tem, da bi bilo treba v nekaterih točkah spremeniti zakonodajo. Med drugim so se pogovarjali o možnosti uporabe posebnih ukrepov tudi pri svojcih iskanih oseb, kar bi lahko omogočili s spremembo zakonodaje. Bi si pa premierka, kot pravi, bolj želela, da policiji ljudi, kot je Tovšakova, ne bi bilo treba iskati.

Masleša pa dodaja, da so govorili tudi o obremenjenosti zaposlenih v sodstvu in tožilstvu, ki delajo najtežje zadeve. Krčenje števila zaposlenih pripelje do izgorevanja zaposlenih in je možnost napak bistveno večja, je pojasnil.

O primeru Tovšakove je danes razpravljala tudi vlada. Minister Pličanič je pojasnil, da je vlado seznanil s primerom Tovšakove in predlagal, kako bi morali po njegovem mnenju ukrepati. Nekatere ukrepe lahko izvede vlada sama in morajo biti sprejeti hitro, drugi pa so srednjeročni in morajo skozi DZ. Med ukrepi je navedel spremembo zakona o sodiščih in sodniški službi. Zakonska sprememba je že pripravljena, z njo pa posegajo v ureditev sodne veje oblasti v smislu učinkovitosti. Pličanič namerava oblikovati tudi posebno skupino strokovnjakov z različnih področij. Ta bi po izsledkih nadzora v primeru Tovšakove predlagala, kako naj ukrepata sodstvo in tožilstvo.

Sorodne vsebine:

Pličanič prejel Furlanovo poročilo v zadevi Hilde Tovšak

Jernej Tovšak materi ni pomagal pobegniti