Usoda koprskega Cimosa je bolj kot kadarkoli prej nejasna. Od sezone, ki naj bi pomenila ponoven preboj na najvišje mesto v prvenstvu ali vsaj na mesto podprvaka, ki še vodi v Ligo prvakov, je ostalo bolj malo. Koprski rokometaš se namreč z Mariborom bori za ohranitev tretjega mesta v prvenstvu, kar je glede na ambicije pred sezono vsekakor zelo revna bera. Se obetajo spremembe?
Cimos Koper ima številne igralce, ki prejemajo za slovenske rokometne razmere in krizne čase zares vrtoglave zneske. Čeprav so plače tajne, je jasno, da so Brumen, Škof, Krivokapič in Manojlovič najbrž med najbolje, če ne celo najbolje plačani rokometaši v Sloveniji. A koliko časa bo Cimos lahko take stroške še zdržal? Do sedaj je vse slonelo na veliki naklonjenosti klubu prvega moža koprskega podjetja, Francu Krašovcu, ki je alfa in omega Cimosa. Veliko časa pa ne bo več mogel zagotavljati sredstev, ki jih taka ekipa zahteva za igranje na omenjenem nivoju, saj se tudi Cimos prebija skozi burne čase, ko državo prosi za dokapitalizacijo v višini 20 milijonov evrov po eni in banke za reprogram kreditov na drugi strani.
Tako je že jasno. Škof odhaja. Seli se v Francijo, natančneje v Nantes. Reprezentančni vratar bo zapustil koprske vrste, podobno kot tudi Milorad Krivokapič. Slednji je bil v minulih sezonah prava dodana vrednost koprske ekipe, letos pa ni praktično nikoli pokazal tega, kar se od njega pričakuje. Dobil naj bi mamljivo ponudbo iz Katarja, ki naj bi jo že sprejel, če pa je še ni, se ji bo zelo težko uprl. Na izhodnih vratih naj bi bil tudi Matjaž Brumen, ki mu po koncu sezone poteče pogodba. Ponudb mu ne manjka, saj gre najbrž za največjo "stalnico" v koprskem dresu. Vprašanje je, če mu bo vodstvo kluba lahko ponudilo to, kar ponujajo tujci, ali vsaj pogodbo, ki bi bila finančno primerljiva z dosedanjo. Še največja uganka pa je Nikola Manojlovič. Srbski reprezentant vse od prihoda v Koper res nima sreče. Prišel je kot velika okrepitev pred začetkom sezone, sedaj pa je njegova (rokometna) prihodnost na nitki. Ravno v času, ko se je udomačil in začel kazati, zakaj je bilo ob njegovem prihodu toliko evforije, so mu zdravniki odkrili prirojeno težavo s srcem. Sprva je kazalo zelo hudo, nato pa je po treh mesecih dobil dovoljenje zdravnikov za igranje. Ko je izgledalo, da je zanj kalavarije konec, pa spet težave. Sedaj že nekaj tekem sedi, v klubu pa o njegovih težavah molčijo, prav tako tudi ni znano, kdaj se bo vrnil na parket.
V primeru, da bi se klub predimenzioniral in prodal omenjene igralce – manj denarja pomeni manjše ambicije – bi se lahko za odhod odločil tudi Dean Bombač, ki je sicer lani podaljšal pogodbo, a mu ponudb ne manjka, saj je eden najboljših v rumenem dresu. V tem primeru bi Koper izgubil svojo hrbtenico in najpomembnejše igrace, vprašanje je, s kom bi jih nadomestili. Slišati je, da je na izhodnih vratih tudi Uroš Bundalo, krožni napadalec, ki se je letos (po odhodu Skoka) znašel v prvi minuti in z dobrimi igrami priigral tudi mesto v reprezentanci. Tako je jasno, da Koper zapušča pol ekipe oziroma skoraj cela udarna šesterka. To sicer niti ni nujno katastrofa, predvsem je vprašanje, kakšne bodo ambicije kluba v prihodnje in kdo bo prišel. Nekatera imena že krožijo. Iz Gorenja, ki bo izgubilo vse svoje ase (Dolenec, Gaber in Bezjak), bi lahko v Koper prišla Dino Bajram in Klemen Cehte. V golu naj bi Škofa zamenjal mladi Srb, občasni reprezentant, sicer pa vratar Vojvodine Stanko Abadžić. Zamenjavo za Bundala pa naj bi Cimos poiskal v Poreču, kjer se je izkazal mladi Teo Ćorić.
Vse torej kaže, da bo Koper prihodnjo sezono pričel pomlajen in z drugačnimi cilji. Zelo pomembno bo tudi, kdo bo četo Cimosa vodil s klopi. Fredi Radojkovič, ki ima za seboj dve sanjski sezoni, je, kot kaže, izčrpal svoj "repertoar" in letos nikakor ne najde prave igre, predvsem pa ne naboja v svojih igralcih. Za slabe rezultate sicer ne more biti sam kriv, saj so veliko naredile poškodbe, v zadnjem času igra brez prve ekipe.
Da pa mladi, ki so nedvomno zelo talentirani, še niso pripravljeni na tekme v prvenstvu, pa je najbrž tudi sam kriv, saj so imeli v začetku sezone zelo malo možnosti, tudi ko je Cimos visoko zmagoval proti slabšim ekipam, jim je minute odmerjal s kapalko. Klub je že v februarju želel narediti zamenjavo, a je po spletu okoliščin Radojkovič ostal na svojem mestu. Kljub temu bo njegove zgodbe s Cimosom ob koncu sezone skoraj zagotovo konec. Največja želja vodstva kluba je reprezentančni trener Boris Denič, ki pa februarja ni dobil odobritve s strani zveze, da bi lahko treniral tako reprezentanco kot tudi klub (kar je v preteklosti storilo več trenerjev). Ni pa še jasno, ali se bo poleti kaj spremenilo, sicer v igri ostaja tudi sednji pomočnik trenerja, Zoran Jovičić.
Več iz rubrike Šport: