Danes obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora, pobudnik za to, da bi to področje sploh dobilo svoj "dan", pa je ravno Diego De Leo. Sprva je pri mednarodnih organizacijah naletel na gluha ušesa, saj je bil samomor veliko časa prisoten kot nekaj negativnega, ki se le stežka preprečuje.

Po daljšem obdobju, lobiranjih in spoznanjih, da je to fenomen današnjega časa, ki pa ga lahko s pravilnim pristopom izničimo ali vsaj omejimo, je dozorela tudi odločitev odgovornih, da se 10. september razglasi za dan boja proti samomoru. To se je sicer zgodilo šele leta 2002, tako da letos obeležujemo jubilejno 10. obletnico.

Diego De Leo, eden vodilnih svetovnih sucidiologov, predstojnik Slovenskega centra za raziskovanje Samomora, ki deluje pod okriljem koprskega Inštituta Andrej Marušič, proučuje tudi stanje v Sloveniji, ki se po njegovih besedah sicer izboljšuje, vendar je še vedno zaskrbljujoče.  

"Zavedati se moramo, da samomor ni le nasilje nad samim seboj. Gre tudi za neka vrste nasilje nad svojci, ki se tako še leta soočajo s številnimi travmami in trpljenjem."

V zadnjem času je veliko samomorov med starejšimi osebami, še posebno moškimi, ki so bolj rizična skupina, pojasnjuje De Leo. Težave so veliko bolj kompleksne kot se morda zdijo na prvi pogled. Mnogi so namreč lahkoverno mislili, da je vse povezano z materialnim stanje družbe. A temu še zdaleč ni tako.

"Danska in Luksemburg spadata med najbogatejše države na svetu, pa je kljub temu stopnja samomorilnosti pri njih zelo visoka. Dejansko opažamo pozitivne trende v državah, kjer je osveščenost s to problematiko večja in kjer je več služb, ki lahko priskočijo na pomoč človeku v stiski."

O samomorih na Obali

Na Obali je v zadnjih letih prišlo do šest samomorov v predorih na avtocesti, in sicer predorih Kastelec in Dekani. Po mnenju De Lea je to lahko že zaskrbljujoč fenomen, ki bi ga morali raziskati. Za takšno ravnanje tistih, ki se odločijo za samomor, vidi več razlogov. Prvi je ta, da oseba, ki naredi samomor, pusti vsaj kanček dvoma, ali ni morda šlo za nesrečo in s tem prepreči, da bi bilo svojci stigmatizirani. V drugi vrsti gre za to, da lahko svojci trdijo, da gre za nesrečo in tako uveljavljajo življensko nezgodno zavarovanje, kar pomeni, da je tukaj tudi finančni aspekt, ki ni zanemarljiv. V tretjem planu pa je neke vrste trenutna "moda", pri čemer imajo zelo veliko vlogo tudi mediji, ki poročajo o samomorih. "Kako se lotiti te zelo občutljive teme, je že prava znanost, po nekaterih državah pa obstajajo zakoni, ki to urejajo. Na tem poročju je Slovenija še vedno zelo v zaostanku,” še zaključuje De Leo.