DL je namreč minuli teden uresničila grožnjo z izstopom iz koalicije, če premier Janez Janša zaradi ugotovitev protikorupcijske komisije o njegovem premoženjskem stanju ne odstopi ali gre v DZ po zaupnico. Odstopni izjavi sta podala oba ministra iz vrst DL v sicer 12-članski vladni ekipi, minister za finance Janez Šušteršič ter minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, s položaja predsednika DZ pa je odstopil tudi prvak DL Gregor Virant.

Medtem ko se je državni zbor z Virantovim odstopom seznanil že v ponedeljek in tako Virant tudi uradno ni več predsednik DZ, pa se bodo poslanci z odstopoma obeh ministrov seznanili v četrtek. To pomeni, da jima bo funkcija tudi uradno prenehala, a bosta morala še naprej opravljati tekoče posle.

Če se bo premier Janša odločil za nadaljevanje mandata z manjšinsko vlado, bo moral nadomestiti odstopljene ministre ali vodenje njihovih resorjev zaupati kateremu od preostalih članov vlade. To pa mora storiti v desetih dneh po prenehanju funkcije ministra. Tako lahko predlaga nova kandidata za ministra ali pa DZ obvesti, da bo vodenje resorjev zaupal kateremu od drugih ministrov ali pa jih začasno vodil sam. Takšno začasno vodenje sicer lahko traja največ tri mesece.

Če Janša ne bo odstopil, sta odhod iz koalicije napovedali tudi DeSUS in SLS. V slednji bodo počakali na konec februarske seje, svet DeSUS pa bo o izstopu iz koalicije predvidoma odločal 5. februarja.

V tem primeru bi vlado zapustili še štirje ministri - za zunanje zadeve ter za zdravje iz kvote DeSUS ter za kmetijstvo in okolje in za gospodarstvo in tehnologijo iz kvote SLS. Zakonodaja je sicer pri vprašanju, koliko časa lahko obstane takšna manjšinska vlada, nedorečena, večina pravnih strokovnjakov pa se strinja, da lahko deluje tudi do konca rednega mandata.

Sorodne vsebine:

Pahor s strankami

Zbor za republiko o prihodnosti

Ministrstvo o slabi banki