Kot je povedala muzejska kustosinja Duška Žitko, ki je nečakinja prvega kapitana ladja Rog,  Baldomirja Podgornika,je bila ta parna čezoceanska ladja zgrajena med drugo svetovno vojno leta 1944 v ladjedelnici Halifax Shipyards Ltd., Victoria, B. C. v Kanadi. To je bila serijsko grajena ladja tipa »liberty« za konvojske transporte v II. svetovni vojni. Splošna plovba jo je kupila v ustanovnem letu podjetja, leta 1954. Njena dolžina je bila 134,6 m, širina 17,3 m in nosilnost 10.310 ton (BRT 7.165, NRT 4.295). Poganjal jo je 3 cilindrski parni stroj s 60 obrati na minuto in močjo 1.600 konjskih moči, ki je porabil 25 ton goriva (mazuta) dnevno. Plula je s hitrostjo 10,5 navtičnih milj na uro. 

"Nakup ladje Rog je napovedal samozavestne korake Splošne plovbe v svetovnem pomorskem prometu, saj je bila prva slovenska čezoceanska ladja, ki je pod poveljstvom kapitana dolge plovbe Baldomirja Podgornika in s 43 člansko posadko (od 15. junija 1955 do 9. maja 1956) obplula svet in 22. marca 1956 tudi kot prva jugoslovanska ladja pristala v pristanišču Tsingtao (Nang-tongu) na Kitajskem," pravi Žitkova.

V noči od 25. na 26. februar 1956 jo je v Tihem oceanu zajel tajfun, v katerem so se s posadkami vred potopile štiri ladje. Ladja Rog je izgubila enega člana posadke, se iztrgala iz pogubnih razmer in kot prva jugoslovanska ladja pristala v pristanišču Hakodate na japonskem otoku Hokaido, kjer so v tamkajšnji ladjedelnici popravili v tajfunu nastale poškodbe.

Dve leti kasneje so v isti ladjedelnici po naročilu Splošne plovbe zgradili motorno tovorno ladjo Piran, ki bo upodobljena na tretji znamki serije Slovenske ladje. To je bila prva na tujem zgrajena ladja za kakega jugoslovanskega ladjarja, največja ladja za suhe tovore v takratni jugoslovanski floti, za Splošno plovbo pa njena prva novogradnja in prva linijska ladja.

Izid znamke je z zadovoljstvom pozdravil Peter Ivanež iz Splošne plovbe, ki je poudaril da gre za eno od treh najbolj znanih ladij slovenske trgovske mornarice.

"Na Martina Krpana so se daljnega leta 1954 prvič vkrcali izključno slovenski pomorščaki domačega – slovenskega ladjarskega podjetja, na dimniku druge ladje Gorenjska je bil prvič upodobljen zaščitni znak – logo podjetja, takrat še brez sidra, parna ladja Rog pa je bila prva slovenska prekooceanska ladja, ki je znak in zastavo podjetja ponesla po vseh svetovnih morjih in oceanih. Z nakupom treh ladij si je Splošna plovba že leta 1954 pridobila značaj ladjarskega podjetja, ki tovore prevaža na prekomorskih relacijah, zagotovila pa si je tudi osnovo za nadaljnji razvoj", je poudaril. Opisal je tudi potek nakupa ladje, za katerega je bil s strokovne plati zaslužen kapitan Branimir Velkaverh.

Znamko je na pot pospremil tudi piranski župan Peter Bossman, ki je v svojem nagovoru med drugim dejal: "Rog je plul dolga leta, na tej znamki pa bo imel že drugo priložnost, da obkroži svet. A bo tokrat namesto tovora prenašal novice, sporočila in dobre želje."