Kako ste se znašli v koprski sredini?

Čudovito je. Našel sem klub, ki je dobro organiziran in usmerjen v rast. Tako predsednik Andrej Poljšak kot direktor Valter Valenčič sta zelo delavna in si prizadevata dvigniti nivo kluba. Poleg tega je prvi navijač kluba ravno župan Boris Popovič, kar je nedvomno zelo pomembno. Kot sem videl, je oseba, ki išče konstantno nek napredek.

Kakšna je razlika pri delu pri nas in v Italiji?

Moram reči, da nisem delal samo v Italiji. Rad potujem. Kariera me je zanesla v Bolgarijo, pa tudi v Švico, ki se mi zdi dokaj podobna Sloveniji. Tudi tukaj so ljudje delavni. Ne vidim toliko bistvenih razlik, te delajo vedno posamezniki.

Videl sem, da si želite vnesti precej novosti v same treninge in življenje nogometašev. Slišal sem, da sedaj redno zajtrkujejo, česar prej niso počeli. Koliko je pravzaprav pomembna prehrana v življenju atleta?

Zelo pomembna. Treninge pripravljava skupaj z atletskim trenerjem Fabiom Fiorejem. Preden si sploh nogometaš, moraš biti športnik, atlet, … S tem je povezan tudi stil življenja in ustrezno prehranjevanje, počitek. Verjamem v trdo delo. Posvetim se tudi manjšim podrobnostim, sicer pa ne odkrivamo tople vode, samo skušam prinesti v ta ambient nek profesionalizem. Če so prišli določeni rezultati, je to zaradi priprav. Ni naključje, da smo v zadnjih sedmih od osmih tekem dosegli točke.

Kako se je spremenil nogomet in Serie A od takrat, ko ste bili vi nogometaš? Je sedaj bolj pomembna fizična pripravljenost?

Imel sem srečo, da sem igral med leti 1990 in 2000, kar je bilo tudi obdobje spremembe v italijanskem nogometu, ne zgolj po plati fizične pripravljenosti, temveč tudi taktike. Takrat je prišel Arrigo Sacchi, ki je prinesel obilico sprememb. Bil je eden izmed prvih trenerjev, ki je bil globlje vpet v podjetje, nekakšen manager po angleškem vzoru, ne le trener. Jaz prihajam iz te generacije. V času tega novega vala sem imel čast sodelovati tudi s Spalettijem, ki je po mojem prepričanju eden izmed najboljših italijanskih trenerjev sedanjega časa. Igralcu sledi praktično od takrat, ko vstopi v slačilnico, do igrišča. V tistih časih se je tudi zgodila sprememba pri prehrani − do takrat se je pred tekmo jedlo pašto, zrezke ali celo zraven spilo kozarec vina. Spremenila se je tudi fizionomija nogometaša, saj sedaj vedo, da morajo v tistih 10 letih dati čim več od sebe.

Zdi se, da je v zadnjih tekmah prišlo do nekega psihološkega padca. Gre to morda pripisati padcu koncentracije v drugem polčasu?

Ne, ne mislim, da je bilo to krivo. Tukaj v Kopru mislim, da je sicer manjkalo ravno to, da je delo usmerjeno v rezultate, v cilje. Tekma s Triglavom nam je lahko podala kar nekaj informacij na ta račun. Prvi polčas smo sicer odigrali odlično, morda najbolje doslej, obramba je precej boljša od začetka, vendar pri zaključku, pri strelih nismo dovolj agresivni, fantje ne streljajo žoge s pravo močjo. Če bi napadalci izkoristili vse priložnosti, ki smo jih imeli, bi bil rezultat nedvomno drugačen, tako na tej tekmi kot v pokalu.

Spremljate kaj slovensko reprezentanco, kako ocenjujete rezultatski neuspeh?

Mislim, da se je Slovenija zadnja leta zelo izboljšala, tako na nivoju reprezentančnega nogometa kot tudi klubskega. Pričelo se je delati sistematično in veliko mladih igralcev odhaja v najboljše tuje lige, kjer igrajo pomembne vloge. V reprezentanci pa je prišlo do sprememb in kljub temu, da so posamezniki odlični, ima morda selektor premalo časa, da bi lahko načrtoval in formiral ekipo tako, kot si sam želi, včasih to zahteva več časa. Žal mi je predvsem za Samirja (Handanovića op. p.), ker vem da je fantastičen nogometaš in človek, ki se zelo metodično pripravi na vsako tekmo.

Kako se boste pripravili na nadaljevanje sezone?

Sedaj bomo nadaljevali delo, teh 15 dni bomo delali predvsem na moči, saj bodo kasneje fantje počivali skoraj mesec dni. Ne želim, da zgubijo preveč na fizični masi, ki jo sicer izgubljajo predvsem v času premora. Ne želim, da izgubijo, recimo, 20 % moči, ker je potem potreben skoraj cel mesec, da znova to pridobijo. Tako pa se to ne bo zgodilo.

Kako pa spremljate Serie A, kdo je favorit?

Mislim, da ima še vedno kanček več Juventus z Antonijem Contejem. Sicer v Italiji obstajajo klubi, ki so zgrajeni na različen način. Tako Milan kot Juventus sta že pravi instituciji, pravcati podjetji, kjer se zelo malo spremeni, tudi če menjajo trenerja, medtem ko so igralci Interja preveč odvisni od posameznega trenerja, tak primer je bil Mourinho. Jaz skušam po eni strani vliti neko filozofijo tako celemu ambientu, tako strokovnim službam, kot trener pa stisniti čim več iz igralcev. Maribor je potreboval šest let, da je prišel do nivoja, na katerem je sedaj. Upam, da bom jaz uspel to narediti iz Kopra v krajšem času. V nogometu te namreč nihče ne čaka, vsi želijo takoj rezultate. Vendar gremo jaz, igralci in cel klub v pravo smer. Vztrajati pa je potrebno! Tudi če se nam slučajno to leto izmuzne Evropa, smo na pravi poti.

Videl sem, da ste bili kratek čas tudi v Pordenonu, kjer igra Izolan Anton Žlogar. Ste ga spoznali?

Da, čeprav sem bil tam zelo kratek čas, sem ga spoznal. On je fantastičen fant, resen in profesionalen. To je moj tip igralca. Slišimo se tudi sedaj občasno. Prepričan sem, da bi lahko bil v veliko pomoč krovni nogometni zvezi v Sloveniji, saj ima določene izkušnje in predvsem kulturo dela, ki je zelo pomembna v današnjem času. 

Več nogometnih novic:

Toure, Drogba in Song za najboljšega afriškega nogometaša

Mladi slovenski nogometaši dobili kvalifikacijske tekmece

Nogometno EP 2020 v 13 državah?