V Portorožu o reševanju gostinstva

Po nekaterih ocenah se je obisk gostinskih lokalov že zmanjšal kar za dobrih 40 odstotkov, poleg tega se gostinci spopadajo z nelojalno konkurenco, slabo produktivnostjo, nizko stopnjo inovativnosti ter še s čim, tako da tudi njim ni lahko. Predvsem o tem, kako v tej panogi spet na zeleno vejo, jih je včeraj kakih sto razpravljalo v portoroškem Avditoriju na petem strokovnem srečanju gostincev, ki ga je pripravila Obrtno-podjetniška zbornica.

Ker slovenski turizem na leto ustvari približno štiri milijarde evrov prihodkov, od tega v gostinstvu 75 odstotkov, je vsekakor pomembno iskanje rešitev zanj. Tako je srečanje zaznamoval pester strokovni program s predavanji in okroglo mizo na temo nelojalne konkurence v gostinstvu, na kateri so sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Direktorata za turizem in internacionalizacijo, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, hrano in okolje, Tržnega inšpektorata RS in Davčne uprave.

Gostinci iz vse Slovenije so se seznanili z nasveti in primeri dobre prakse povečanja racionalizacije dela v gostinstvu, z aktualno problematiko delovnopravne zakonodaje, s tarifami SAZAS-a in glede na aktualne razprave okoli članstva v OZS tudi z možnimi načini povezovanja gostincev v prihodnje.

V razpravah so puščice letele predvsem na turistične kmetije, ki naj bi jih bilo v Sloveniji že okoli 850 (od tega na Primorskem več kot sto) in za katere številni gostinci menijo, da so jim zaradi ugodnejših pogojev poslovanja in preslabega inšpekcijskega nadzora nelojalna konkurenca.

O težavah gostincev smo se pogovarjali s prekaljenim gostincem Francem Jezerškom iz Hiše kulinarike Jezeršek, ki je član upravnega odbora Sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtni zbornici. Potrdil je, da se kriza zelo pozna v gostinstvu predvsem zato, ker so  ljudje pripravljeni v gostinstvu porabiti vse manj denarja. "V naši hiši se je leta 2009 promet razpolovil, lani in predlani smo ga izboljšali, letos pa je spet padel. Izredno se moramo truditi, da najdemo goste za storitve, ki jih ponujamo," pravi.

Na srečanju gostincev so podelili tudi nekaj priznanj. Priznanje "Mladi gostinec" so prejeli Primož Repnik (Gostilna Repnik), Gorazd Bigman (Pivnica in pizzerija Klek) in Martin Skrbinek (Gostilna Pri Martinu). Priznanje za izvirnost in inovativnost gostinske ponudbe pa sta prejela Valter Kramar (Hiša Franko) in Krištof Bolka (Gostilna Krištof).

In kako iščejo rešitve? "Da se bo zgodba izšla, moramo povečati produktivnost. Ta je izredno slaba, imamo še veliko notranjih rezerv in v Sloveniji je problem, da jih ne iščemo. Imamo na primer izredno širok delovni čas, ki ni deljen, kot je v tujini. V lokalih nimamo reda, tako gosti lahko ostanejo kolikor želijo, kljub temu da v tem času ne trošijo več. Za to smo krivi sami. Ena od težav je tudi neregularno delo, na črno delajo študenti in družinski člani. Veliko je nelojalne konkurence kmečkih turizmov in različnih oblik neke vrste družbene prehrane. Gre za nekakšno razprodajo gostinstva in mnogi celo ne znajo izračunati vrednosti svojih storitev," ocenjuje Jezeršek ter še dodaja, da bi morali gostinci kupovati samo najboljše surovine, kar je tudi ena od konkurenčnih prednosti dobrih gostiln, ki jih še ne znamo dovolj predstaviti.

Sorodne vsebine:

Raj na Škofijah, kjer oljke poslušajo Stonse

Vina letos manj, a za martinovanja dovolj

"Portorož potrebuje ljubezen!"

Deli novico: