Socialni partnerji v skupini za reformo trga dela se zadnje čase posvečajo predvsem predlogu zakona o delovnih razmerjih, a to ne pomeni, da so predlog novele zakona o urejanju trga dela postavili na stran. Novela je očitno že skoraj pod streho, z doseženim pa so zadovoljni zlasti sindikati. Med drugim so dosegli umik začasnih del za brezposelne.
STA je od zanesljivih virov izvedela, da je bil pri usklajevanju novele zakona o urejanju trga dela narejen velik korak naprej oz. da je dokument praktično pred zeleno lučjo. Te dni se tako pričakuje prenovljen vladni predlog, v katerem naj bi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve prisluhnilo zlasti argumentom sindikatov.
Minister za delo Andrej Vizjak je medtem na vprašanje, ali je torej dogovor o noveli že dosežen, odgovoril nikalno, saj da je še kar nekaj problemov, poudaril pa je, da so v sklepni fazi pogajanj in da so pripravili precej kompromisnih rešitev.
Ob tem je potrdil, da so iz predloga novele umaknili začasna in občasna dela za starejše brezposelne, tako da so ostala le za upokojence.
Začasnih del ne bo
"Na tem so sindikati res dosledno vztrajali, vendar nismo opustili te ideje. Ocenjujemo, da lahko zelo podoben učinek, kot smo ga želeli doseči s to idejo, dosežemo tudi na tak način, da zavod za zaposlovanje ustanovi agencijo za posredovanje začasnega dela in tako bolj aktivno na trg dela vključi tudi brezposelne," je pojasnil.
Ministra so med drugim opozorili na nekatere težave pri začasnih delih za upokojence, in sicer, da bo treba njihove delovne ure omejiti bolj strogo. Poleg tega so se zavzeli za to, da se opredeli, katera dela se lahko opravlja kot začasna in občasna dela.
Prav tako so pozvali k rešitvi vprašanja delno upokojenih oz. k njihovem izvzetju iz instituta začasnih in občasnih del.
Medtem ko je vladna stran pri začasnih delih pokazala veliko posluha za sindikalne želje, so torej delodajalci na tem področju očitno ostali praznih rok. Izključitvi starejših brezposelnih iz tega instituta so namreč nasprotovali. Čudi jih, da sindikati brezposelnim ne želijo pomagati. Brezposelni bi imeli s tem, da bi ohranjali "delovno temperaturo", večje zaposlitvene možnosti, so prepričani.
Delodajalci so sicer mnenja, da bi veljalo dovoliti v začasno zaposlitev vpoklicati vse brezposelne osebe, ne le starejših, pri čemer bi se njihove pravice zgolj zamrznilo, ne pa odpravilo. To bi bilo po njihovih navedbah denimo ustrezno za prevoznike, katerih tovornjaki zaradi bolezni voznika stojijo. Tu bi lahko začasno vskočili (dokvalificirani) brezposelni, ponazarjajo.
Ob tem se zavedajo nujnosti omejevanja takšnih del, saj, kot trdijo, niso za to, da se vzpostavi novo prekerno obliko dela.
V zvezi z upokojenci medtem pravijo, da ne predstavljajo potencialne delovne sile, ki bi jo veljalo nujno ohranjati na trgu, zato bi lažje pristali, da se iz začasnih in občasnih del umakne ta del prebivalstva.
Vroča so tudi denarna nadomestila
Med vročimi kostanji predloga novele o urejanju trga dela so (bila) sicer tudi denarna nadomestila za brezposelne.
Na delojemalski strani so močno (in očitno uspešno) nasprotovali dosedanjemu predlogu, po katerem bi se denarna nadomestila za brezposelnost v prvih treh mesecih znižala z 80 na 70 odstotkov osnove.
Ocenili so, da je nastavljeni sistem denarnih nadomestil takšen, da kaznuje starejše brezposelne ljudi, ki že tako zelo težko najdejo službo. V tej luči naj bi Vizjaka prepričali, da pripravi predlog, s katerim bodo denarna nadomestila urejena tako, da bosta socialna in ekonomska varnost zagotovljeni tudi starejšim brezposelnim oz. da bodo ti lažje dočakali pogoje za upokojitev.
V novem vladnem predlogu pa naj sindikati ne bi dosegli le boljše dostopnosti do denarnih nadomestil za starejše brezposelne, temveč tudi za mlade do 30 let.
Delodajalci proti temu, da se poveča varnost, kot pravijo, nimajo nič. Verjamejo namreč, da bo v primeru ustrezne varnosti manjša nervoza v zvezi s povečanjem prožnosti trga dela, za katero se zavzemajo v gospodarstvu.
Tako delojemalska kot delodajalska stran pa (bo)sta (gotovo) zadovoljni z neko drugo novostjo, ki jo je pripravilo ministrstvo za delo - socialnim partnerjem je namreč dalo možnost izvajanja aktivne politike zaposlovanja.
Po Vizjakovih besedah bodo končni pogovori o reformi trga dela, tudi omenjeni noveli, stekli v prihodnjih 14 dneh. Oba zakona, torej ZDR in novelo o urejanju trga dela je treba gledati kot celoto, se strinja. Morebiti bo kdo na račun ZDR pripravljen popustiti pri noveli, kdo pa na račun novele pri ZDR, je dejal.
"Naredili smo res kar nekaj krogov pogajanj. Nekajkrat smo si povedali vse, ne le enkrat. In zdaj moramo to zadevo počasi pripeljati h koncu," je pozval. "Morebiti je bilo res koristno, da smo si vzeli nekaj dodatnega časa, da nismo silili na januarsko sejo DZ. Tudi zato bo dokument kakovostnejši," je sklenil.
Več iz rubrike Politika:
Pahor Janši: "Pojdi po zaupnico"