Zgodba

Eden izmed filmov, ki se v zadnjem času loteva pojma 'časovnega potovanja', je Looper. Leta 2074 se mafijske organizacije poslužujejo časovnega potovanja za 'čiščenje' sledi svojih kriminalnih dejanj, mišljeno, da svoje žrtve pošljejo v smrt v preteklost (natančneje leto 2044, kjer se dejansko celotna zgodba odvija), kjer jih pričaka s smrtnim strelom najeti 'looper' (plačani morilec). Glavni lik zgodbe je Joe (Joseph Gordon-Levitt), eden izmed plačanih morilcev-looperjev, ki si samo želi nabrati dovolj denarja, da se preseli v Pariz. Nekega dne pa mu pošljejo lastnega sebe iz prihodnosti (Bruce Willis), da ga/se ubije (kar tudi pomeni konec z aktualno službo – closing the loop), kot bi naredil s katero koli drugo žrtvijo. Toda Joe starejši nima pokritega obraza, šokira Joeja mlajšega in mu uspe zbežati, ker dejanski plan Joeja starejšega je ubiti t. i. Rainmakerja s prihodnosti, ki mu je uničil življenje, in morda tako spremeni tok življenja na bolje. Mladi Joe pa zabrede v velike težave, ker ni opravil svoje dolžnosti in želi samo dokončati posel, da se lahko 'spoka stran'.

Ni vse v zgodbi

Film ponudi akcijo, dramo in znanstveno fantastiko, vse v enem. Prednost filma Looper je ravno v dejstvu, da se je želel režiser Rian Johnson ('The Brothers Bloom', 'Brick') izogniti zanki, ki se pojavi v zgodbah s časovnimi potovanji. Slednje je jasno v trenutku, ko se starejši in mlajši Joe srečata in se ne prepustita filozofiranju, temveč dejstvom. Še zmeraj pa se mlajši ne strinja s starejšim – morda je tukaj mišljena tudi navezava na medgeneracijske spore, ki so vedno prisotni. Joseph Gordon-Levitt ('Premium Rush', 'The Dark Knight Rises'), blesteči mladi hollywoodski igralec, izpelje svojo vlogo fenomenalno, predvsem z obraznimi dodatki, da se približa morebitni podobi Brucea Willisa (The Expendables 2', 'Moonrise Kingdom'), kot starejšega sebe. Slednji pa pri svojem liku perfektno izpelje odločnost in neomajnost, zgolj zato, ker je aktivni del lika zelo podoben tistim s predhodnih akcijskih filmov, v katerih je Bruce Willis blestel kot vehementni in nepremagljivi junak. V zgodbi se srečamo z dvema anti-junakoma, ki se na začetku izkažeta kot dobra in lovca za svojo pravico, toda tekom zgodbe se zadeve sprelevijo v tragično morijo in beg pred, dejansko, samim seboj, ker se eden od njiju odloči za 'napačno' pot.

Ena izmed kritik pa bi bila najbrž dolžina filma, saj mu zmanjka vsaj 20 minut na koncu, ko bi se dejansko zaključni del filma izpeljal nekoliko bolj tekoče in ne tako panično. Kljub vsemu je film gledljiv. Ne bi rad preveč razkril o filmu, vendar je pa dejansko vreden ogleda.

Sorodne vsebine:

Recenzija: Hotel Transylvanija

Recenzija: Skyfall

Karpo Godina, dobitnik nagrade Darko Bratina, v Izoli