Zgodba

Skupina manjših zločincev se odloči izpeljati rop nad udeleženci mafijske podzemne kvartopirske igre, kjer se obrača veliko denarja. Po opravljenem ropu se podzemne igre ustavijo, kar sproži krajši ekonomski kolaps za mafijske veljake, ki se odločijo ukrepati in kaznovati roparje. V ta namen vpokličejo plačanca Jackieja Cogana (Brad Pitt), da zadevo 'uredi'. Sprva enostavna naloga se izkaže za nekoliko bolj komplicirano, ko Jackie ugotovi, da se je tudi mafijski svet spremenil.

Nekonvencionalno

'Killing Them Softly' v svojih začetnih minutah opominja, da ne bo konvencionalni gangsterski film. Poleg tega se srečamo s tarantinovskimi dialogi, ki gledalca prevzamejo in odmaknejo pozornost od zgodbe. Vsi pomembnejši igralci, razen Brad Pitta, ki s svojimi 'italijanskimi obrazi' (Ray Liotta, James Gandolfini) ohranjajo mafijsko atmosfero, odigrajo stranske vloge in povrhu so še njihovi liki le sence nekoč uspešnih gangsterjev. In, za moje pojme, prevelik del filma je na svoj način posvečen Sopranovim.

Novozelandski režiser Andrew Dominik ('Jesse James in strahopetni Robert Ford', 'Chopper') se je lotil mafijske zgodbe z drugačnega konca. Želel je poudariti ozadje dogajanja, ki v času krize udari tudi t. i. nedotakljive. Čez celoten film lahko poslušamo komentarje vodilnih ameriških politikov ob vzniku svetovne recesije, ki samo dopolnjujejo sarkastičnost filma do ZDA in vzpostavijo prostor za banaliziranje mafijskega sveta, ki se dejansko izkaže kot podjetje pred stečajem.

Kritika

Zgodba ni toliko pomembna, kolikor je pomembno sporočilo oziroma vsaj ideja, ki stoji za vsem. Film nas želi opozoriti, da je svet, kot ga poznamo, spremenjen, morda tudi zaključen. Na vseh nivojih družbe se pojavljajo novosti, tako pozitivne kot negativne. Jackie Cogan je še edini preostanek preteklega sistema, vse drugo je 'modernizirano', in se (je) mora(l) prilagoditi. Morda analogijo lahko povežemo tudi s Pittovo kariero. Kritika je pa predvsem uperjena v ZDA in njeno pohlepno politiko, ki se je razširila v vse pore družbe, kar je povleklo za seboj tudi izgubo vrednot, tudi znotraj podzemlja.

Tudi naslov filma ni naključno izbran, saj bi lahko rekli, da je opis stanja, v katerega je svet postavljen s strani določenih držav in skupin. V zaključku glavni lik izjavi, da ZDA niso država, temveč posel, in na tem mestu film doseže tudi svoj vrhunec. Priča smo soočenju aktualnega ekonomskega stanja s tradicijo. In tradiciji situacija ni všeč.

Film priporočam in uživajte v dialogih.

Ostale recenzije:

Recenzija: Looper

Recenzija: Hotel Transylvanija

Recenzija: Skyfall