"Dokler alternativne rešitve ne bo, bi z umikom tožb celotni predmet zastaral in ga ne bilo možno več urejati na ta način," je pojasnila Pusićeva, ki je tudi podpredsednica hrvaške vlade.

Ravno z umikom tožb, ki so jih na podlagi pooblastil hrvaškega finančnega ministra proti LB in NLB vložili Zagrebška banka in Privredna banka Zagreb, je njen slovenski kolega Karl Erjavec pogojeval ratifikacijo pristopne pogodbe med Hrvaško in Evropsko unijo v državnem zboru.

Pusićeva je v pogovoru za Radio 101 še povedala, da so bile informacije o rešitvi spora, ki so se konec lanskega leta pojavile v hrvaškem tisku, nepopolne ter da ne ve, kdo je posredoval takšne informacije.

Podrobnosti ni razkrila

Ni želela govoriti o podrobnostih pogovorov med Arharjem in Rogićem, dejala pa je, da obravnavata vrsto elementov ter da se strinjata o načelih, medtem ko je operacionalizacija rešitve še zmeraj na mizi.

Izrazila je upanje, da bosta finančna strokovnjaka ponudila rešitev v prvih dveh ali treh mesecih letošnjega leta, ker se, kot je dodala, počasi približuje sklepna faza hrvaškega približevanja EU.

"Od visokih slovenskih predstavnikov smo slišali, da Slovenije ne bi radi videli kot zadnje ali med zadnjimi državami članicami EU, ki bodo ratificirale hrvaško pristopno pogodbo. Menim, da gre za politično pametno stališče, saj niti sama ne bi rada, da bi v primeru hrvaških sosed", ko bodo na vrsti za vstop v EU, "bila Hrvaška poslednja. Koristi ni nobene, temveč zgolj škoda", je ocenila Pusićeva.

Poudarila je, da je 20 članic EU že ratificiralo hrvaško pogodbo, šest je postopek ratifikacije začelo, medtem ko je Slovenija edina, ki postopka ni še niti začela.

"Pomembno je, da bi začeli, in bila bi zelo vesela, če bi se to zgodilo," je še izjavila Pusićeva, ki pričakuje, da bo Slovenija ratificirala hrvaško pogodbo do sredine pomladi. To ne pomeni, da potem ne bi več reševali spora o LB, saj je to tudi v hrvaškem interesu, je dodala.

Dodala je, da ne pričakuje predčasnih volitev v Sloveniji ter da ima zagotovila s slovenske strani, da bodo postopek ratifikacije lahko sklenili v mesecu dni, če bi to bilo potrebno nujno storiti.

Napovedala je, da bo sredi januarja hrvaško pristopno pogodbo ratificirala Francija, sledila naj bi Velika Britanija, februarja Belgija, marca verjetno tudi Danska, medtem ko je Nemčija napovedala, da bo to storila v začetku junija.

Mimica: Imamo čas

Podpredsednik hrvaške vlade za notranjo, zunanjo in evropsko politiko Neven Mimica pa je v današnji oddaji Hrvaškega radia Intervju tedna, ocenil, da je dovolj časa, da bi Slovenija ratificirala hrvaško pristopno pogodbo do njenega vstopa v EU, ki je načrtovan 1. julija 2013.

"Imamo čas, sicer ga ni veliko, da bi poskusili do konca potrditi z argumenti vse tisto, kar je povezano s sklenitvijo postopka ratifikacije v Sloveniji. To pomeni, potrditi z argumenti tako dvostransko kot v evropskih okvirih, da je Hrvaška praktično storila vse, kar je potrebno, ter da ne držijo argumenti, ki bi morda šli proti sklenitvi ratifikacije v Sloveniji," je dejal Mimica.

Poudaril je, da ima Slovenija najbolj trdne in najbolj konkretne zahteve, s katerimi lahko vpliva na dinamiko in postopek glede hrvaške pristopne pogodbe, ne glede na to, da njeni argumenti niso povezani z vsebino evropske zakonodaje in zavez, ki jih je Hrvaška sprejela v pristopni pogodbi. Je pa ocenil, da obstaja veliko več razlogov, da bi verjeli v pravočasno slovensko ratifikacijo kot v nasprotno.

Več iz rubrike Politika:

Kaj nas čaka v letu 2013?

Monti predstavil svojo sredinsko volilno koalicijo

Virant z vodji poslanskih skupin o spremembah referendumske ureditve