Prvi vesoljski turist, ameriški multimilijonar Dennis Tito je predstavil načrte za prvo človeško misijo do Marsa in nazaj. Po njegovih načrtih dva vesoljska popotnika na Marsu ne bi pristala, vstopila ne bi niti v njegovo orbito, temveč bi zgolj letela v bližini rdečega planeta in se nato vrnila na Zemljo. Misija bi trajala 501 dan.
Ameriška vesoljska agencija Nasa do leta 2030 načrtuje vrsto projektov, povezanih z Marsom, med drugim tudi človeško misijo, do takrat pa bo tja pošiljala robote, kakršen je bil Curiosity, ki je na planetu pristal lani poleti.
Tito svoj neprofitni projekt Inspiration Mars po drugi strani začenja tako rekoč iz nič, saj nima ne plovila ne jasnega finančnega vira.
Kljub temu je misija izvedljiva, vztraja tehnični vodja projekta in direktor Paragon Space Development Corporation Taber MacCallum. Kot je dejal, so strokovnjaki pregledali tveganja in predvideni urnik, pri čemer so ugotovili, da morajo biti obstoječa tehnologija in sistemi zgolj ustrezno sestavljeni, testirani in pripravljeni za polet.
Ker pristanek na Marsu ni načrtovan, misija ni tako tvegana, potrebno bo tudi manj zahtevno krmiljenje, dodaja MacCallum.
Predsednik Mars Society Robert Zubrin ocenjuje, da bi takšna misija stala med eno in dvema milijardama dolarjev. Za finančna sredstva se ne bodo obrnili na Naso, temveč jih bodo zbirali z "zasebnimi, dobrodelnimi donacijami".
Danes 72-letni Tito je bil leta 2001 prvi turist, ki si je privoščil polet v vesolje. Za sedež na ruskem vesoljskem plovilu za polet do Mednarodne vesoljske postaje, kjer je ostal teden dni, je odštel 20 milijonov dolarjev.