Kot je povedala koordinatorica projekta in varstvena ornitologinja dr. Urška Koce, je namen te v okviru projekta SIMARINE-NATURA pridobiti kvalitetne podatke o domačih okoliših sredozemskih vranjekov v času letovanja v slovenskem morju, kar bo ključni prispevek k opredeljevanju novih morskih območij Natura 2000.

Sredozemski vranjek (Phalacrocorax aristotelis desmarestii) sicer pripada družini kormoranov (Phalacrocoracidae). Razširjen je samo v Sredozemlju in Črnem morju ter je izrazito morska ptica, ki gnezdi na skalnatih obalah in se prehranjuje na morju. Celotna gnezdeča populacija je ocenjena na vsega 10.000 parov, približno polovica pa jih gnezdi v mejah Evropske unije. Sredozemski vranjek v Sloveniji ne gnezdi, pač pa k nam prihaja kot poletni in jesenski gost.  Pri nas letuje več kot 2.000 osebkov. Vsak večer se zberejo na treh skupinskih prenočiščih ob obali: pri Sečovljah, pri Strunjanu in pri Debelem rtiču. Prenočujejo nekoliko odmaknjeno od obale, na bojah morskih kultur, varni pred kopenskimi plenilci. Zjutraj se odpravijo na ribolov na odprto morje, kjer preživijo večji del dneva.

Sredozemski vranjek je zaradi svoje omejene razširjenosti ter relativno majhne in upadajoče populacije uvrščen med prednostne vrste za varstvo. Podvrsta je uvrščena v Prilogo 1 Direktive o pticah, kar pomeni, da so države članice dolžne sprejeti posebne ukrepe za njeno ohranitev. Eden temeljnih ukrepov je vzpostavitev območij, pomembnih za njeno varstvo, to je območij Natura 2000. Sredozemski vranjek je ogrožen zaradi več dejavnikov, za katere pa ni vselej znano, kako močan je njihov vpliv. To so motnje s strani človeka, zlasti na gnezdiščih, onesnaževanje morja z nafto, izguba habitata, nenameren ulov, prekomeren ribolov, plenjenje s strani zanesenih plenilcev, kemično onesnaževanje, tekmovanje z drugimi vrstami in nelegalen lov. 

Ptici, ki so ju opremili s sledilnima napravama, so poimenovali Ari in Šime. Podatki o lokacijah se prenašajo prek GSM omrežja in jih ažurno spremljajo prek internetnega portala. Ari, ki je star eno leto, se je prve dni zadrževal pri Izoli, od koder je večkrat dnevno odhajal na lov tudi do dva kilometra od obale. Pred tremi dnevi je odpotoval proti Debelemu rtiču, kjer je prenočeval, v torek pa se je že vrnil v bližino Izole.

Odrasel vranjek Šime se čez dan zadržuje večinoma tik ob obali, kjer se najverjetneje prehranjuje v plitvini, potuje pa med Lazaretom in Strunjanom. Obe ptici sta bili, kot kaže, vsaj nekaj časa tudi del 350-članske skupine vranjekov, ki so jo v sredo opazili pri Izoli.

V okviru projekta nameravajo z GPS sledilnimi napravami opremiti še najmanj 18 vranjekov, ki jih bodo spremljali prihodnje poletje in jeseni.