"Projekt Primorci beremo se je rodil iz prepričanja, da so knjižnice kot ene od nosilk bralne vzgoje in kulture v Sloveniji poklicane, da bralce prepričajo, da tudi Slovenci pišejo berljivo in zanimivo ter da imamo veliko število domačih del, po katerih je vredno poseči," je na današnji novinarski konferenci pojasnila knjižničarka Ksenija Orel. Prav tako želijo ovreči mišljenje, da je žanrska oziroma trivialna prevedena literatura lažje berljiva kot slovenska.

 Knjižničarka Ksenija Orel

Za lažjo odločitev, kaj brati, so pripravili brošuro s povzetkom vsebine vsake izmed knjig s seznama. Ob izposoji obiskovalec prejme bralno znamenje, na katerega ob vračilu zapiše misli in oceno prebrane knjige. Bralci, ki bodo ob zaključku akcije prebrali pet proznih del in eno pesniško zbirko, bodo na decembrski zaključni prireditvi v svojih knjižnicah prejeli priznanje Primorci beremo in knjižno nagrado.

Po besedah Orlove je knjižnicam v preteklih petih letih uspelo spodbuditi zanimanje za branje slovenskih avtorjev. Tako so v sodelujočih knjižnicah v petih letih skupaj prebrali 23.390 knjig, sodelovalo pa je 3.474 bralcev.                                                                        

Najbolj številčno so se akcije udeležili v Ajdovščini, med bralci je največ upokojencev in zaposlenih, število bralcev pa naj bi iz leta v leto raslo. Med lani najbolj branimi knjigami so bile Alamut Vladimirja Bartola, To noč sem jo videl Draga Jančarja in Na zlati obali Evalda Flisarja.

Pobudnica projekta je knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, v projekt pa so vključene še Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Goriška knjižnica Franceta Bevka, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Piran, Kosovelova knjižnica Sežana ter Narodna in študijska knjižnica Trst s Slovensko knjižnico Damirja Feigla v Gorici.