Primorci pozivajo vlado k ukrepom za ohranitev lokalnih deponij

Veliko komunalnih podjetij se zaradi po njihovem mnenju prestrogih in neživljenjskih pogojev sooča z grožnjo, da bodo po novem letu prisiljena v zapiranje odlagališč komunalnih odpadkov. Skupaj z nekaterimi župani, ki so prepričani, da so v ozadju špekulacije in želja po dobičku določenih lobijev, pričakujejo od vlade, da bo ustrezno odreagirala.

Od vlade oziroma pristojnega ministrstva za kmetijstvo in okolje tako zahtevajo ohranitev tistih deponij, ki izpolnjujejo okoljske standarde ter imajo proste kapacitete. Prav tako pričakujejo, da bo vlada v teh kriznih časih sprejela obliko finančnega jamstva, ki ne bo povzročala dodatnih stroškov občinam ali občanom, je po današnjem srečanju z direktorji več komunalnih podjetij, ne le s Primorske, in z županoma Ajdovščine in Logatca poudaril izolski župan Igor Kolenc.

Kam z odpadki po letu 2015?

Poleg tega od vlade zahtevajo še takojšnje sprejetje operativnega programa in jasno državno strategijo ravnanja z odpadki tudi po letu 2015, prosto oblikovanje cen skladno z metodologijo in brez nadaljnjih zamrznitev ter da omogoči vsakemu zbiralcu odpadkov prosto poiskati najugodnejšega kupca ne glede na lokacijo podjetja.

"V kolikor vlada in pristojna ministrstva ne bodo hitro in korektno obravnavali in izvedli zahtevanih ukrepov, bomo v interesu naših občanov in uporabnikov, okoli 340.000 prebivalcev, vršili nadaljnje pritiske do dokončne rešitve problema ravnanja z odpadki," je še poudaril Kolenc. Vladi so postavili rok do 31. decembra, kakšni natančno bodo "nadaljnji pritiski", pa prisotni niso pojasnili. Ajdovski župan Marjan Poljšak je sicer omenil, da so pripravljeni iti tudi v Ljubljano.

Poljšak vzrok, da politika problematike komunalnih odpadkov ne reši, vidi v pritisku določenih lobijev, "ki imajo interes, da postane ravnanje z odpadki čim dražje".

Glavna težava pri ponovni pridobitvi okoljevarstvenega problema, ki je skupni problem zbranih na današnjem sestanku, je predvsem cena finančnega jamstva. Kot je opozoril direktor izolske komunale Denis Bele, so dejanski stroški zaprtja deponije občutno, tudi za polovico nižji, "vendar trenutno na osnovi veljavne zakonodaje te naše pripombe niso bile uslišane".

Lahko stopimo naproti ljudem

Če ne bo prišlo do sprememb zahtevanih pogojev tako izolski komunali, ki bi na primer morala plačati 2,4 milijona evrov iz naslova finančnega jamstva, grozi zaprtje komunalne deponije, čeprav ima ta dovolj prostih kapacitet in izpolnjuje vse ekološke standarde.

Zaradi zahtev, ki jih morajo po veljavnih predpisih izpolnjevati komunalna podjetja, bo večina med njimi prisiljena tudi občutno dvigniti cene svojih storitev. "S pravilnim pristopom in pravilno strategijo, ki pa ne more biti občinska, ampak mora biti državna, lahko te cene nižamo in jih obdržimo na nivojih, ki so za ljudi sprejemljivi. Na takšen način, kot delamo danes, je to nemogoče," je prepričan Kolenc.

Več iz rubrike Družba:

Protesti proti terminalom so se sprevrgli v nasilje

Svet, lačen tehnologije

Škocjanski zatok prihodnje leto z informacijskim centrom?

Deli novico: