Potem ko se je nekaj dni najbolj iskana oseba pri nas Hilda Tovšak predala policiji in začela prestajati zaporno kazen v zadevi Čista lopata, se bodo prihodnji teden zoper njo na sodišču nadaljevali kazenski postopki v drugih primerih. Vladajoča politika pa želi ugotoviti, kje se je v primeru Tovšakove zgodila napaka, in sankcionirati odgovorne.
Primer Tovšak: bodo sankcionirali odgovorne?
Kronika
Nekdanja prva dama Vegrada se je po nekaj dneh iskanja in razpisu mednarodne tiralice sama predala policiji v noči s četrtka na petek. Minister za pravosodje Senko Pličanič ocenjuje, da je k temu precej prispevala tudi policija, saj da je v teh dneh intenzivno delala. A to po njegovem mnenju ne spremeni dejstva, da je treba zadevi priti do dna in poiskati napako.
Do zapleta je prišlo pri podaljševanju pripora zoper Tovšakovo. Sodišče je moralo v kazenski zadevi delavcev na gradbišču Teša Tovšakovi odpraviti pripor, saj je bil ta po spremenjenem očitanem kaznivem dejanju lahko odrejen le za 15 dni, Tovšakova pa je bila v priporu že veliko dlje, torej je bila v priporu nekaj časa celo nezakonito.
Pličanič želi tako med drugim preveriti delo specializiranega tožilstva v tem primeru. Proti koncu prihodnjega tedna od generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja pričakuje poročilo o nadzoru nad delom specializiranega tožilstva, pred nekaj dnevi pa je že prejel poročilo vodje specializiranega tožilstva Harija Furlana o tem primeru. Kot je dejal Pličanič, je po prvih informacijah poročilo nepopolno in ne daje vseh informacij o tem, kaj se je zgodilo.
Furlan prepričan v pravočasno vložitev obtožbe, očitke o ravnanju v korist Tovšakove zanika
V poročilu, ki ga je pridobila STA, je na petih straneh opisano, kako je potekal postopek na podlagi kazenske ovadbe zaradi korupcijskega kaznivega dejanja zoper Tovšakovo in druge. V njem Furlan Pličaniču med drugim pojasnjuje, da je bilo treba na podlagi proučitve zbranega dokaznega gradiva kaznivo dejanje nedovoljenega dajanja in sprejemanja daril prekvalificirati v milejšo obliko, zaradi česar lahko pripor pred vložitvijo obtožnice traja le 15 dni.
V tem času večina zasežene dokumentacije zaradi velike količine elektronskih podatkov ni bila pregledana, niti še niso bila izvedena ostala predlagana preiskovalna dejanja, zato obtožbe še ni bilo mogoče napisati, pojasnjuje Furlan. Čeprav preiskava formalno še ni bila končana, je Furlan 17. maja zoper Tovšakovo in nekaj drugih oseb vseeno vložil obtožnico. Sočasno je, kot navaja, predlagal tudi podaljšanje pripora, čemur je senat Okrožnega sodišča v Mariboru dan pozneje tudi sledil.
A pred tem je senat mariborskega okrožnega sodišča 17. maja Tovšakovi pripor odpravil. Furlan sicer v poročilu Pličaniču navaja, da je obtožba s predlagano ponovno odreditvijo pripora po njegovih informacijah na sodišče prispela, preden je bila Tovšakova izpuščena iz pripora, saj je kurir dokumente na sodišče prinesel ob 13.40, Tovšakova pa je bila izpuščena ob 14.15. Na obtožbi je bila štampiljka "Nujno pripor", sodišče pa je imelo glede odreditve pripora možnost odločiti takoj, je prepričan Furlan.
O prejemu sklepa o odpravi pripora Tovšakovi Furlan v svojem poročilu ne govori. Po podatkih iz četrtkove oddaje Pogledi Slovenije je preiskovalna sodnica mariborskega okrožnega sodišča sklep o odpravi pripora Specializiranemu državnemu tožilstvu po faksu poslala 17. maja ob 13.15, Tovšakovi pa je bil po besedah predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani Antona Panjana vročen ob 13.51. Od takrat naprej je bila, kot je pojasnil v omenjeni oddaji, Tovšakova tudi svobodna, čeprav se je potem še nekaj časa nahajala v prostorih pripora.
Furlan sicer v poročilu tudi zanika očitke iz medijev, da naj bi šlo za zavestno ravnanje v korist Tovšakove. Kot pojasnjuje, je bil eden od tožilcev, ki je usmerjal predkazenski postopek v zadevi Čista lopata in že takrat je bil zoper Tovšakovo predlagan pripor.
Maslešo zanima, ali je iz enega od spisov res izginilo več kot 150 listin
Po Pličaničevih besedah sicer vse kaže, da se je napaka zgodila v okviru državnega tožilstva, ali se je tudi v sklopu sodstva, pa bodo pokazali rezultati službenih nadzorov.
Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša v ponedeljek pričakuje tudi poročilo višjih sodišč v Mariboru in Ljubljani. Gre za pregled poslovanja v postopkih za primer Čista lopata in glede delavcev na gradbišču Teša z vidika možnih kršitev pravil o vrstnem redu reševanja zadev, zakonskih rokov za izdelavo sodnih odločb in drugih pravil procesnega vodstva, so v sredo za STA pojasnili na vrhovnem sodišču.
V poročilu Masleši mora Višje sodišče v Mariboru tudi poročati, ali držijo navedbe, da je iz spisa, povezanega z delavci na gradbišču Teša, izginilo več kot 150 listin.
Pličanič zaradi primera Tovšakove napoveduje tudi spremembe zakonodaje
Kot meni minister Pličanič, primer Hilde Tovšak kaže na precejšnjo neučinkovitost sodstva in tožilstva. Zato tudi napoveduje reforme na tem področju. Zakonske spremembe, ki se med drugim nanašajo tudi na več pooblastil policistov pri iskanju pobeglih ljudi, in tudi druge spremembe na tem področju bo medijem podrobneje predstavil v torek.
Zoper Hildo Tovšak pa je celjsko okrožno sodišče medtem za četrtek in petek že razpisalo obravnavi zaradi oškodovanja Rimskih term. Tovšakovi, ki je v petek na Igu začela prestajati 14-mesečno zaporno kazen v zadevi Čista lopata, bo omogočena navzočnost na narokih za glavno obravnavo v zadevah, ki se bodo vodile zoper njo.
Tovšakova je bila do pred dobrim tednom v priporu zaradi očitkov treh kaznivih dejanj nedovoljenega dajanja daril. Mariborsko okrožno sodišče je nato zaradi prekvalifikacije očitanega dejanja s strani tožilstva pripor odpravilo, dan pozneje, ko je bila Tovšakova že na prostosti, pa ga znova odredilo. A Tovšakova se v pripor ni vrnila, zato je bila za njo razpisana mednarodna tiralica, policiji pa se je v petek predala v bližini Mislinje, nedaleč od svojega doma.
Sorodne vsebine: