Zahtevo je podpisalo 27 poslancev PS, poleg njih pa še nekdanji poslanec PS Borut Ambrožič, poslanec SD Srečko Meh in nepovezani poslanec Ivan Vogrin. Kot so zapisali na spletni strani PS, zakona namreč ne predstavljata del rešitve za upravljanje državnega premoženja in položaja naših bank, ampak le poglabljanje težav. Za referendum pa so se odločili, ker to predstavlja "zadnjo možnost za zaustavitev nerazumnih predlogov vlade in njenega vodenja države".

Po njihovem mnenju zakon o Slovenskem državnem holdingu ne bo prispeval k bolj transparentnemu in gospodarnemu upravljanju kapitalskih naložb države in ni v skladu s smernicami OECD, ampak je le pot za visoko politizirano upravljanje Slovenskega državnega holdinga, netransparentno razprodajo skupnega premoženja in posledično visoko korupcijsko tveganje.

Glede slabe banke pa opozarjajo, da javnosti ni znana vrednost slabih terjatev, ki se bodo prenašale nanjo, ne po kakšnih kriterijih niti kdo bo odločal o njih. Prav tako je zakon po njihovem mnenju v nasprotju z zakonom o bančništvu in zakonom o gospodarskih družbah.

Ker sta zahtevi podprti s 30 podpisi poslancev, je državni zbor referenduma dolžan razpisati, in sicer v roku sedmih dni od vložitve zahteve. Vlada je sicer že napovedala, da se bo v primeru zahteve za referendum obrnila na ustavno sodišče.

Odziv koalicije: Vi ste orodje stricev iz ozadja

Na informacijo so se že odzvali v koalicijskih SDS in NSi. V SDS so zapisali, da sta se "PS in SD dokončno razgalili kot orodje stricev iz ozadja, ki so slovensko suverenost ogrožali pred 21 leti in jo ogrožajo tudi danes", Zoran Janković pa je po njihovih ocenah nekredibilen, saj da je večkrat izjavil, da nikoli ne bodo zahtevali referenduma. Hkrati so napovedali, da bo ta "destruktivna poteza Jankovića in Lukšiča še dodaten motiv, da se temeljito razišče krivda za rop slovenskih bank". V NSi pa opozarjajo, da PS ne izbira sredstev pri rušenju vlade, čeprav v škodo Sloveniji. Slaba banka bi po njihovem mnenju "odkrila nečednosti stricev iz ozadja".

Pobude tudi s strani sindikatov

Pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank je sicer vložil tudi Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, a se je izkazalo, da k pobudi niso vložili dovolj veljavnih podpisov.

Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije pa je vložil pobudo za začetek zbiranja podpisov za referendum o zakonu o Slovenskem državnem holdingu, a jo je po dogovoru z ministrstvom za finance umaknil.

Prav tako zahteve za referendum ni izglasoval državni svet. Referendum o obeh zakonih je tako lahko zahtevalo še 30 poslancev, rok za vložitev zahteve pa se je iztekel v torek opolnoči. Zadnji pogovori o možnosti vložitve zahteve so v opozicijskih poslanskih skupinah stekli v torek zvečer, nato pa so zahtevo vložili malo pred iztekom roka.